Kazalo
14 odnosi: Avgur, Bakh, Dioniz, Druga punska vojna, Etrurija, Kampanija, Ludi, Plebejci, Principat, Rimsko cesarstvo, Satir, Semele, Taranto, Tit Livij.
Avgur
Hrbtna stran denariusa cesarja Vespazijana z naslovom AVGVR, sklicevanje na tribunsko oblast (TRIBUNICIA POTESTAS) cesarske in duhovniške naprave; kovan med 71 in 73. Avgur je bil duhovnik in uradnik v klasičnem rimskem svetu.
Poglej Bakanalije in Avgur
Bakh
''Bakh na bakhanalijah'', Peter Paul Rubens. Pompejev, zasut leta 79, ki je nastal približno 100 let prej v Avgustovskem času Pijani Bakh'' (Michelangelo) Bakh (latinsko Bakhus, starogrško: Bákhos) je vzdevek Dioniza, boga vina, zastrupitve, norosti in ekstaze v grški mitologiji.
Poglej Bakanalije in Bakh
Dioniz
Dioniz je bog trgatve, pridelave trte in vina, rodovitnosti, sadovnjakov in sadja, rastlinstva, neprištevnosti, obrednih norosti, verskega zanosa, veselice in gledališča v starogrški religiji in mitologiji.
Poglej Bakanalije in Dioniz
Druga punska vojna
Druga punska vojna (tudi Vojna proti Hanibalu, kot so jo imenovali Rimljani) je druga izmed treh glavnih punskih vojn med ciprsko-feničansko kolonijo Kartagino in Rimom.
Poglej Bakanalije in Druga punska vojna
Etrurija
Etrurija (/ ɪtrʊəriə /, latinsko Etruria) ki se običajno omenja v grških in latinskih besedilih kot Tyrrhenia (grško Τυρρηνία) je bila regija v srednji Italiji, med rekama Arno in Tibero, na območju dela današnje Toskane, Lacija in Umbrije, Etruskologi razlikujejo med Tirensko Etrurijo ob Tirenskem morju in Padansko-jadransko Etrurijo v dolini reke Pad.
Poglej Bakanalije in Etrurija
Kampanija
Kampanija (v italijanskem izvirniku Campania) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Bakanalije in Kampanija
Ludi
Ludi publici (latinsko za 'javne igre', kratko Ludi) so bile javne zabavne igre v Rimskem cesarstvu, pogosto v povezavi z velikimi festivali ali praznovanji.
Poglej Bakanalije in Ludi
Plebejci
Plebejci so bili v starem Rimu najnižji sloj prebivalstva, ki ni imel vseh državljanskih pravic.
Poglej Bakanalije in Plebejci
Principat
Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata Principat je splošno uveljavljen naziv za državno ureditev, ki jo je v Rimskem cesarstvu vzpostavil prvi cesar Gaj Avgust Oktavijan (vladal 27 pr. n. št.-14 n. št.). Končal se je leta 284, ko je po krizi tretjega stoletja, v kateri so se na rimskem prestolu stalno menjavali cesarji uzurpatorji, ki so jih kar po vrsti samovoljno proglašali vojaki po celem cesarstvu, na rimski prestol prišel cesar Dioklecijan.
Poglej Bakanalije in Principat
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Bakanalije in Rimsko cesarstvo
Satir
Mozaik Satira s Sicilije Satir je v grški mitologiji božanstvo gora in gozdov.
Poglej Bakanalije in Satir
Semele
Jupiter in Semele'', Gustave Moreau Semele (tudi Semela,: Seméle) je v grški mitologiji boginja zemlje, hči Harmonije in tebanskega kralja Kadma, Zevsova ljubica in Dionizijeva mati.
Poglej Bakanalije in Semele
Taranto
Taranto (/təˈræntoʊ/, italijanščina; tarantino Tarantino, zgodnje italijansko Tarento; starogrško Τάρᾱς) je obalno mesto z okoli 200.000 prebivalci ob po njem imenovanem Tarantskem zalivu v deželi Apuliji v južni Italiji.
Poglej Bakanalije in Taranto
Tit Livij
Tit Livij, rimski zgodovinar, * okoli 59 pr. n. št., Padova, † 17 n. št.
Poglej Bakanalije in Tit Livij