Kazalo
86 odnosi: Absolutizem, Afrika (rimska provinca), Akvadukt (most), Antonin Pij, Azija (rimska provinca), Črno morje, Betika, Bitka pri Akciju, Centurion, Cenzor, Cenzura, Civitas, Despotizem, Diktator, Dioklecijan, Dominat, Državljanska vojna, Egipt (rimska provinca), Gaj Avgust Oktavijan, Gaj Julij Cezar, Galija, Germani, Hadrijan, Iberski polotok, Imperator, Jadransko morje, Judeja (rimska provinca), Kampanija, Klavdij I., Kolosej, Komod, Konstantin I. Veliki, Krščanstvo, Kriza tretjega stoletja, Kvestor, Latinščina, Leto štirih cesarjev, Magistrat, Makedonija (rimska provinca), Mark Antonij, Mark Avrelij, Mezija, Monarhija, Municipij, Narbonska Galija, Neapeljski zaliv, Neron, Palestinska Sirija, Panonija (rimska provinca), Panteon, ... Razširi indeks (36 več) »
Absolutizem
Ludvik XIV. je klasičen predstavnik absolutističnih vladarjev Absolutízem (iz latinske besede absolutus: 'popolno') je režim popolne in neomejene monarhove oblasti brez pomoči plemstva.
Poglej Principat in Absolutizem
Afrika (rimska provinca)
Afrika, rimska provinca, ustanovljena po porazu Kartagine v tretji punski vojni.
Poglej Principat in Afrika (rimska provinca)
Akvadukt (most)
Akvadukt v Leedsu, Anglija Akvadukt tudi akvedukt je vodni objekt ali mostu podoben objekt za pretok vode, zlasti preko globeli in strug.
Poglej Principat in Akvadukt (most)
Antonin Pij
Antonin Pij (latinsko),Weigel, Antoninus Pius.
Poglej Principat in Antonin Pij
Azija (rimska provinca)
Rimsko osvajanje Male Azije Rimska provinca Azija (latinsko: Asia ali Asiana, grško: Ασιανή, Asiané), v bizantinskem obdobju Frigija, rimska prokonzulska provinca v zahodni Mali Aziji.
Poglej Principat in Azija (rimska provinca)
Črno morje
Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.
Poglej Principat in Črno morje
Betika
Betika (latinsko), ena od treh cesarskih rimskih provinc v Hispaniji na Iberskem polotoku.
Poglej Principat in Betika
Bitka pri Akciju
Bitka pri Akciju 2. septembra 31 pr. n. št. je bila odločilna pomorska bitka med Oktavijanom in združeno vojsko Marka Antonija in Kleopatre VII. v Jonskem morju pri Akciju (latinsko Actium) v rimski provinci Epir pri sedanji Prévezi v Grčiji.
Poglej Principat in Bitka pri Akciju
Centurion
Rekonstrukcija uniforme rimskega centuriona; prečna perjanica na čeladi (''galea'') bi lahko pomenila njegov rang Centurion (latinsko, antično grško κεντυρίων, tudi ἑκατόνταρχος, , v srednjem bizantinskem obdobju κένταρχος ) je bil po Marijevih reformah leta 107 pr.
Poglej Principat in Centurion
Cenzor
Cenzor (latinsko censor, ocenjevalec, presojevalec), v Rimski republiki voljeni funkcionar, pozneje državni uradnik ali honorarni strokovnjak, ki nadzira (cenzurira) objavi namenjene spise, časopise, filme, radijske in televizijske oddaje, internet in včasih tudi zasebno korespondenco.
Poglej Principat in Cenzor
Cenzura
Zdravljice Cenzura je preprečevanje razširjanja informacij v javnem sporočanju ali drugje z utemeljitvijo, da gre za material, ki je sporen, škodljiv, občutljiv ali »neprikladen«.
Poglej Principat in Cenzura
Civitas
Vojaška diploma ali spričevalo o uspešni vojaški službi, s katero je cesar Tit podelili državljanstvo upokojenim vojakom in njihovim soprogam ter potomcem; ključne besede diplome so ''"civitatem dedit"'' (je dal državljanstvo) na koncu druge vrstice in ''"est civitas data"'' (so dobili državljanstvo) v četrti vrstici.
Poglej Principat in Civitas
Despotizem
Despotizem je strokovni izraz, ki se uporablja za označevanje vrste vladavine in sicer pomeni vladavino despota, torej vladarja, ki vlada s popolno oblastjo.
Poglej Principat in Despotizem
Diktator
Kim il-sung (Severna Koreja) Iraka. Diktátor je vladar države, ki odloča o vseh državnih zadevah.
Poglej Principat in Diktator
Dioklecijan
Dioklecijan (latinsko), rimski cesar med letoma 284 in 305, * okoli 245, Dalmacija;, † 311, Split.
Poglej Principat in Dioklecijan
Dominat
Dioklecijan Dominat ali pozno Rimsko cesarstvo je bilo despotsko zadnje obdobje Rimskega cesarstva, ki je sledilo principatu.
Poglej Principat in Dominat
Državljanska vojna
Ameriške državljanske vojne, 1863 Državljanska vojna je vojna med organiziranima skupinama znotraj države ali republike, ali, manj pogosto, med dvema deželama, ki sta nastali iz prejšnje enotne države.
Poglej Principat in Državljanska vojna
Egipt (rimska provinca)
Egipt je bila rimska provinca, ki jo je leta 30 pr.
Poglej Principat in Egipt (rimska provinca)
Gaj Avgust Oktavijan
Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan.
Poglej Principat in Gaj Avgust Oktavijan
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij).
Poglej Principat in Gaj Julij Cezar
Galija
Galija na predvečer galskih vojn. Rimska etnografija je delila Galijo na pet delov: Cisalpska, Narbonska, Akvitanska, Keltska in Belgijska Galija. Galija, del Zahodne Evrope, ki je v železni in rimski dobi obsegal sedanjo Francijo, Luksemburg, Belgijo, večino Švice in zahodni del Italije ter dele Nizozemske in Nemčije na levem bregu Rena.
Poglej Principat in Galija
Germani
Germani so indo-evropska etno-lingvistična skupina severnoevropskega porekla.
Poglej Principat in Germani
Hadrijan
Publius Aelius Hadrianus bolj znan kot Hadrijan, rimski cesar, * 24. januar 76, najbrž Italika, Španija, † 10. julij 138, Rim.
Poglej Principat in Hadrijan
Iberski polotok
Pirenejski oziroma Iberski polotok Ibêrski pòlotok ali Ibêrija je polotok na skrajnem jugozahodnem koncu Evrope.
Poglej Principat in Iberski polotok
Imperator
Imperátor je latinska beseda za poveljnika.
Poglej Principat in Imperator
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Poglej Principat in Jadransko morje
Judeja (rimska provinca)
Judeja (hebrejsko:, standardno hebrejsko Yəhuda, tiberijsko hebrejsko Yəhûḏāh, grško:, latinsko: IVDÆA), pokrajina in rimska provinca v vzhodnem Sredozemlju.
Poglej Principat in Judeja (rimska provinca)
Kampanija
Kampanija (v italijanskem izvirniku Campania) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Principat in Kampanija
Klavdij I.
Tiberij Klavdij Neron Druz Germanik (latinsko Tiberius Claudius Nero Drusus Germanicus; krajše Klavdij I.), rimski cesar, * 1. avgust 10 pr. n. št., Lugdunum, Lugdunska Galija, † 13. oktober 54, Rim.
Poglej Principat in Klavdij I.
Kolosej
Kolosêj, prvotno Flávijski amfiteáter (ali), je velikanski amfiteater sredi mesta Rim.
Poglej Principat in Kolosej
Komod
Komod (latinsko) je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je od leta 177 do 180 vladal kot socesar s svojim očetom Markom Avrelijem, po očetovi smrti do leta 192 pa kot samostojen cesar, * 31. avgust 161, † 31. december 192.
Poglej Principat in Komod
Konstantin I. Veliki
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22.
Poglej Principat in Konstantin I. Veliki
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Principat in Krščanstvo
Kriza tretjega stoletja
Delitev Rimskega cesarstva leta 271 Kriza tretjega stoletja (tudi vojaška anarhija ali kriza cesarstva) je bilo obdobje od leta 235 do 284, v katerem se je Rimsko cesarstvo zaradi kombinacije napadov od zunaj, državljanske vojne, epidemije kuge in gospodarske krize skoraj sesulo.
Poglej Principat in Kriza tretjega stoletja
Kvestor
Kvestor (latinsko quaestor, slovensko preiskovalec) je bil državni uradnik Starega Rima.
Poglej Principat in Kvestor
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Principat in Latinščina
Leto štirih cesarjev
Rimsko cesarstvo leta 69. Po smrti cesarja Nerona so položaj rimskega cesarja v enem samem letu zasedli kar štirje vplivni rimski plemiči. Leto štirih cesarjev je bilo leto 69, ko so v Rimskem cesarstvu zaporedoma vladali štirje cesarji: Galba, Oton, Vitelij in Vespazijan.
Poglej Principat in Leto štirih cesarjev
Magistrat
Magistrat (latinsko: magistrarus), vsak izvoljen funkcionar rimske države.
Poglej Principat in Magistrat
Makedonija (rimska provinca)
Makedonija (Μακεδονία) je bila Rimska provinca, ki je obsegala ozemlje nekdanjega Antigonidskega kraljestva Makedonije, ki ga je leta 168 pred našim štetjem ob koncu tretje makedonske vojne osvojila Rimska republika.
Poglej Principat in Makedonija (rimska provinca)
Mark Antonij
Mark Antonij, rimski politik in general, * 14. januar 83 pr. n. št., † 1. avgust 30 pr. n. št. Mark Antonij je skupaj z Oktavianom Augustom ter Markom Lepidaom tvoril drugi triumvirat.
Poglej Principat in Mark Antonij
Mark Avrelij
Mark Avrelij, rimski vojskovodja, cesar in filozof * 26. april 121 Rim, † 17. marec 180 Vindobona (danes Dunaj).
Poglej Principat in Mark Avrelij
Mezija
Mezija antična regija in kasneje rimska provinca na Balkanu južno od Donave.
Poglej Principat in Mezija
Monarhija
Nedržavne monarhije (delni seznam) Monarhija (starogrško μοναρχία monarchía 'vladavina enega') je oblika vladavine, kjer pripada najvišja oblast vladarju (na primer kralju).
Poglej Principat in Monarhija
Municipij
Municipij (latinsko municipium, mn. municipia iz latinskega munus - darilo, dolžnost, služba in capio – vzamem) je bil v rimski državi naziv drugorazrednega mesta, ki je imelo nižji položaj kot kolonija (latinsko colonia).
Poglej Principat in Municipij
Narbonska Galija
Rokavskega preliva razlikuje od antičnega Narbonska Galija (latinsko: Gallia Narbonensis), rimska provinca na ozemlju sedanjih francoskih pokrajin Languedoc in Provansa v južni Franciji.
Poglej Principat in Narbonska Galija
Neapeljski zaliv
Apeninskem polotoku Neapeljski zaliv je 16 kilometrov širok zaliv, ki se nahaja na zahodni obali Italije (pokrajina Napoli, v regiji Kampanija).
Poglej Principat in Neapeljski zaliv
Neron
Lutius Domitius Ahenobarbus Nero Claudius Caesar, bolj znan kot Neron, * 15. december 37, † 9. junij 68, četrti in zadnji rimski cesar julijsko-klavdijske dinastije med letoma 54 in 68.
Poglej Principat in Neron
Palestinska Sirija
Palestinska SirijaTrevor Bryce (2009).
Poglej Principat in Palestinska Sirija
Panonija (rimska provinca)
Panonija (latinsko Panonnia, grško Παννονια), rimska provinca, ustanovljena v času cesarja Avgusta po zasedbi Tiberija v letih 12-9 pr.
Poglej Principat in Panonija (rimska provinca)
Panteon
Rimski panteon (2005) Panteon (grško παν, pan, »vse« in θεόs, teós, »bog«) je antični naziv za svetišče, posvečeno vsem bogovom.
Poglej Principat in Panteon
Patricij
Patriciji so lahko.
Poglej Principat in Patricij
Pax Romana
Rimsko cesarstvo med vladavino cesarja Avgusta; z rumeno barvo je označeno ozemlje Rimske republike leta 31 pr. n. št., z zeleno ozemlja, osvojena pod Avgustom, in z rožnato ozemlja od Rima odvisnih držav Pax Romana (slovensko rimski mir) je bilo dolgo obdobje relativnega miru in minimalne širitve Rimskega cesarstva z vojaško silo, ki je trajalo 206 let (27 pr.
Poglej Principat in Pax Romana
Poncij Pilat
''Ecce Homo'' (Glejte, človek!), Poncij pilat pokaže Jezusa množici, Antonio Ciseri. Poncij Pilat je bil rimski guverner Judeje.
Poglej Principat in Poncij Pilat
Pontifex maximus
Avgust kot ''pontifex maximus'' Pontifex maximus (slovensko vrhovni pontifik ali vrhovni svečenik) je bil v Starem Rimu visoki svečenik kolegija pontifikov (collegium pontificum) in hkrati najvišji svečenik v državi.
Poglej Principat in Pontifex maximus
Popis prebivalstva
Popís prebiválstva je postopek pridobivanja podatkov o vsakem prebivalcu določenega območja.
Poglej Principat in Popis prebivalstva
Prefekt
Prefekt, (latinsko praefectus, predstojnik, nadzornik, poglavar), je vzgojitelj v internatu in visok ali najvišji upravni uradnik v provinci ali departmaju.
Poglej Principat in Prefekt
Pretor
Pretor (latinsko praetor, tisti ki hodi spredaj) je bil v naslov visokih rimskih funkcionarjev, praviloma poveljnikov armade na terenu in manj pogosto preden se je vojska zbrala, in izvoljenih magistratov, ki so imeli v različnih obdobjih rimske zgodovine različne zadolžitve.
Poglej Principat in Pretor
Pretorijska straža
Pretorijska straža (latinsko) so bili posebej izbrani rimski legionarji, ki so bili osebna straža cesarja in pomembnih vojskovodij.
Poglej Principat in Pretorijska straža
Publij Kornelij Tacit
Públij (ali Gáj) Kornélij Tácit (latinsko Publius (ali Gaius) Cornelius Tacitus), rimski zgodovinar in politik, * okrog 56, Rim, † okrog 117/120.
Poglej Principat in Publij Kornelij Tacit
Ravena
Ravena (Ravenna, romanjsko Ravèna) je mesto in je glavno mesto pokrajine Ravena v deželi Emilija - Romanja, v severni Italiji, ter pomembno industrijsko središče.
Poglej Principat in Ravena
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Poglej Principat in Ren
Rimska Britanija
Rimska Britanija (latinsko), del Velike Britanije, ki je od leta 43 do leta 410 pripadal Rimskemu cesarstvu.
Poglej Principat in Rimska Britanija
Rimska Dakija
Rimska Dakija (latinsko ali, romunsko Dacia romană) je bila rimska provinca med letoma 106 in 271 ali 275.
Poglej Principat in Rimska Dakija
Rimska Italija
Avgustom Italija (latinsko) je bila osrednja pokrajina rimske države vse do pozne antike in je v njej dolgo uživala poseben, privilegiran položaj.
Poglej Principat in Rimska Italija
Rimska legija
Rimska legija je bila osnovna taktična enota rimske vojske.
Poglej Principat in Rimska legija
Rimska provinca
Gaja Avgusta Oktavijana (vladal 31 pr. n. št. – 6 n. št.); rumeno: 31. pr. n. št., temno zeleno: 31-19 pr. n. št., svetlo zeleno: 19-9 pr. n. št., rožnato: protektorati Rimsko cesarstvo v času cesarja Vespazijana (vladal leta 69) Provinca (latinsko: provincia, mn.
Poglej Principat in Rimska provinca
Rimska republika
Rimska republika je bila oblika države v antičnem Rimu, ki je trajala od leta 509 pr.
Poglej Principat in Rimska republika
Rimski koledar
Rímski koledár temelji na eni izmed variant grških luninih koledarjev.
Poglej Principat in Rimski koledar
Rimski konzul
Konzul (latinsko: consul), najvišji izvoljeni politični funkcionar (magistrat) Rimske republike.
Poglej Principat in Rimski konzul
Rimski senat
Zasedanje rimskega senata, freska iz 19. stoletja v palači Madama v Rimu Rimski senat, ena od najtrajnejših političnih institucij antičnega Rima.
Poglej Principat in Rimski senat
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Principat in Rimsko cesarstvo
Rimsko državljanstvo
CIL'' VI.37045), na kateri je zapis o podelitvi rimskega državljanstva vojakom iz Hispanije za nagrado za njihovo službo v rimski konjenici Rimsko državljanstvo, privilegiran politični in pravni položaj, ki je bil omejen na določene sloje rimskega prebivalstva in je prinašal določene pravice in obveznosti.
Poglej Principat in Rimsko državljanstvo
Rimsko kraljestvo
Rimsko kraljestvo (lat. Regnum Romanum) je bila monarhija na Apeninskem polotoku.
Poglej Principat in Rimsko kraljestvo
Septimij Sever
Septimij Sever (latinsko: Lucius Septimius Severus Augustus), poznan tudi kot Sever, cesar Rimskega cesarstva od leta 193-211, * 11.
Poglej Principat in Septimij Sever
Sirija (rimska provinca)
Sirija, zgodnja rimska provinca.
Poglej Principat in Sirija (rimska provinca)
Suženjstvo
Fotografija suženjskega fanta v Zanzibarju okoli leta 1890. Arabski gospodar ga je kaznoval zaradi prekrška. Suženjstvo je status osebe, nad katero se izvaja lastninska pravica.
Poglej Principat in Suženjstvo
Sula
Lúcij Kornélij Súla Féliks (latinsko), rimski politik, diktator in vojskovodja, * 138 pr. n. št., † 78 pr. n. št. Sula je bil potomec patricijske Kornelijske rodbine.
Poglej Principat in Sula
Tibera
Tok reke Tibera v Rimu Tíbera je s 406 km tretja najdaljša reka v Italiji, daljša sta Pad in Adiža.
Poglej Principat in Tibera
Trajan
Arabija Marcus Ulpius Nerva Traianus, bolje znan kot Trajan, rimski cesar, * 18. september 53, Italika, antična Hispanija, † 9. avgust 117, Selinus, Kilikija.
Poglej Principat in Trajan
Trajanov forum
Trajanov forum (lat. Forum Traiani; italijanščina: Foro di Traiano) je bil zadnji imperialni forum, ki je bil zgrajen v starem Rimu.
Poglej Principat in Trajanov forum
Triumvirat
Triumvirat (latinsko triumvirātus iz trēs – tri in vir – moški) je politični režim, v katerem vladajo trije vplivni posamezniki – triumviri.
Poglej Principat in Triumvirat
Uzurpator
Uzurpator (iz latinskega usurpatio – prilaščanje, prisvajanje) je posameznik ali skupina posameznikov, ki s silo in brez pravne osnove pridobi in ohranja oblast ali pravice drugega.
Poglej Principat in Uzurpator
Velika Germanija
Rimsko cesarstvo in Velika Germanija v zgodnjem 2. stoletju Karta Velike Germanije v zgodnjem 2. stoletju Velika Germanija (grško: Μεγάλη Γερμανία, Megále Germanía ali krajše Γερμανία, Germanía, latinsko: Magna Germania ali krajše Germania), grško in latinsko ime vseh geografskih regij, naseljenih s plemeni, ki so jih Grki in Rimljani imeli za Germane.
Poglej Principat in Velika Germanija
Velika ilirska vstaja
Začetek Batonove vstaje leta 6 Batonova zmaga pri Vuki leta 7 Razvoj Batonove vstaje leta 8 Batonov propad leta 9 Velika ilirska vstaja, Panonska vstaja ali Batonova vstaja je bil velik vojaški spopad med zvezo domorodnih plemen Ilirika in Rimljani, ki je trajal od leta 6 do 9.
Poglej Principat in Velika ilirska vstaja
Vespazijan
Vespazijan (latinsko), 9.
Poglej Principat in Vespazijan
Vino
Kozarec rdečega vina. Vino je alkoholna pijača, ki nastane kot rezultat alkoholnega vrenja grozdnega soka oziroma mošta.
Poglej Principat in Vino