Kazalo
53 odnosi: Afrika, Avgustov mavzolej, Balkan, Država, Državljanska vojna, Državni udar, Gaj Avgust Oktavijan, Galci, Galija, Germanik, Grki, Izobraževanje, Julijske Alpe, Julijsko-klavdijska rodbina, Kaligula, Konzul, Kultura, Latinščina, Lugdunska Galija, Lyon, Mavretanija, Neron, Partsko cesarstvo, Pleme, Polibij, Prestol, Pretorijska straža, Provinca, Republika, Rim, Rimska Britanija, Rimsko cesarstvo, Romanizacija, Senat, Seznam rimskih cesarjev, Slovnica, Tiberij, Velika Britanija, Vladar, Vladarska rodbina, Vojna, Vojska, Vojskovanje, Vologas II., Zdravje, Zgodovina, 1. avgust, 10 pr. n. št., 13. oktober, 24. januar, ... Razširi indeks (3 več) »
- Julijsko-klavdijska dinastija
- Rimski cesarji v 1. stoletju
- Rojeni leta 10 pr. n. št.
- Umrli leta 54
- Zgodovinarji v 1. stoletju
Afrika
Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.
Poglej Klavdij I. in Afrika
Avgustov mavzolej
Avgustov mavzolej (italijansko Mausoleo di Augusto) je velika grobnica, ki jo je rimski cesar Avgust zgradil leta 28 pr.
Poglej Klavdij I. in Avgustov mavzolej
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Poglej Klavdij I. in Balkan
Država
Označena ozemlja na zemljevidu so večinoma države, ki so suverene države s polnim mednarodnim priznanjem (v oklepajih so zapisane države, ki niso suverene). Nekatera ozemlja so samostojne države, vendar niso priznana kot taka (npr. Tajvan), za nekaj nekaj označenih ozemelj pa je sporno, kateri državi pripadajo (npr.
Poglej Klavdij I. in Država
Državljanska vojna
Ameriške državljanske vojne, 1863 Državljanska vojna je vojna med organiziranima skupinama znotraj države ali republike, ali, manj pogosto, med dvema deželama, ki sta nastali iz prejšnje enotne države.
Poglej Klavdij I. in Državljanska vojna
Državni udar
Tajskem leta 2006. Držávni udár ali púč je hitra, nasilna sprememba oblasti.
Poglej Klavdij I. in Državni udar
Gaj Avgust Oktavijan
Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan.
Poglej Klavdij I. in Gaj Avgust Oktavijan
Galci
Kelti v 3. stoletju pr. n. št. Parizov (Metropolitan Museum of Art); Galci so se v zgodnjem obdobju kovanja denarja pogosto zgledovali po Grkih Galci, keltsko ljudstvo, ki je od železne dobe do rimskega obdobja prebivalo v Galiji.
Poglej Klavdij I. in Galci
Galija
Galija na predvečer galskih vojn. Rimska etnografija je delila Galijo na pet delov: Cisalpska, Narbonska, Akvitanska, Keltska in Belgijska Galija. Galija, del Zahodne Evrope, ki je v železni in rimski dobi obsegal sedanjo Francijo, Luksemburg, Belgijo, večino Švice in zahodni del Italije ter dele Nizozemske in Nemčije na levem bregu Rena.
Poglej Klavdij I. in Galija
Germanik
Germanik Julij Cezar (latinsko), znan tudi kot Germanik in Germanik starejši, je bil rimski vojskovodja in državnik in pripadnik prve rimske cesarske Julijsko-klavdijske dinastije, * 24. maj 15 pr. n. št., † 9. oktober 19.
Poglej Klavdij I. in Germanik
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Klavdij I. in Grki
Izobraževanje
Indoktrinacija v učilnici, vključitev političnih vsebin v študijsko gradivo ali učitelji, ki zlorabljajo svojo vlogo pri indoktrinaciji študentov, nasprotujejo ciljem izobraževanja, ki išče svobodo misli in kritičnega mišljenja. Izobraževánje je slovenski izraz za dejavnost povečevanja znanja, tako kognitivnega kot konativnega ter obvladovanja veščin.
Poglej Klavdij I. in Izobraževanje
Julijske Alpe
Júlijske Álpe ali Júlijci so najobsežnejša in najvišja gorska skupina v Sloveniji.
Poglej Klavdij I. in Julijske Alpe
Julijsko-klavdijska rodbina
Julijsko-Klavdijska rodbina je ime prve cesarske rodbine v Antičnem Rimu.
Poglej Klavdij I. in Julijsko-klavdijska rodbina
Kaligula
Gáj Júlij Cézar Germánik (latinsko Gaius Iulius Caesar Germanicus Caligula), znan tudi kot Gaj Cezar in najbolj znan kot Kalígula, * 31. avgust 12, † 24. januar 41, tretji rimski cesar julijansko-klavdijske dinastije, vladar Rimskega imperija od leta 37 do smrti.
Poglej Klavdij I. in Kaligula
Konzul
Konzul je lahko.
Poglej Klavdij I. in Konzul
Kultura
Staroegipčanska umetnost Kultura (iz latinske besede cultura, izpeljane iz colere, kar pomeni »gojiti«) se na splošno nanaša na oblike človeške dejavnosti in simbolične strukture, ki dajejo taki aktivnosti pomen.
Poglej Klavdij I. in Kultura
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Klavdij I. in Latinščina
Lugdunska Galija
Lugdunska Galija (kasneje samo Lugdunensis), od 13.
Poglej Klavdij I. in Lugdunska Galija
Lyon
Lyon (izvirno francosko Ville de Lyon, frankoprovansalsko Liyon) je glavno mesto vzhodnoosrednje francoske regije Rona - Alpe, občina in prefektura departmaja Rhône.
Poglej Klavdij I. in Lyon
Mavretanija
Mavretanija (arabsko; uradno Islamska republika Mavretanija) je obmorska država v severozahodni Afriki.
Poglej Klavdij I. in Mavretanija
Neron
Lutius Domitius Ahenobarbus Nero Claudius Caesar, bolj znan kot Neron, * 15. december 37, † 9. junij 68, četrti in zadnji rimski cesar julijsko-klavdijske dinastije med letoma 54 in 68.
Poglej Klavdij I. in Neron
Partsko cesarstvo
Partsko cesarstvo (perzijsko شاهنشاهی پارت, sodobno perzijsko اشکانیان, Aškāniān), znano tudi kot Arsakidsko cesarstvo, je bilo antična iranska država, katere vladarji so se imeli za naslednike starega ahemenidskega Perzijskega cesarstva.
Poglej Klavdij I. in Partsko cesarstvo
Pleme
Ottawi, Kanada Plême je skupnost ljudi, ki jih druži skupen izvor, preteklost, skupen jezik; večinoma tudi skupni običaji.
Poglej Klavdij I. in Pleme
Polibij
Polibij (grško: Πολύβιος, angleško: Polybius), starogrški in rimski zgodovinar, * okrog 200 pr. n. št., Megalopoli † okrog 120 pr. n. št..
Poglej Klavdij I. in Polibij
Prestol
Ivana IV. Prestol je uradni sedež, na katerem sedi monarh ob ceremonijah ali državniških dogodkih.
Poglej Klavdij I. in Prestol
Pretorijska straža
Pretorijska straža (latinsko) so bili posebej izbrani rimski legionarji, ki so bili osebna straža cesarja in pomembnih vojskovodij.
Poglej Klavdij I. in Pretorijska straža
Provinca
Provinca je v nekaterih državah upravna enota; pokrajina, regija.
Poglej Klavdij I. in Provinca
Republika
Republika je oblika vladavine v državi, kjer vodja države ni monarh.
Poglej Klavdij I. in Republika
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Klavdij I. in Rim
Rimska Britanija
Rimska Britanija (latinsko), del Velike Britanije, ki je od leta 43 do leta 410 pripadal Rimskemu cesarstvu.
Poglej Klavdij I. in Rimska Britanija
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Klavdij I. in Rimsko cesarstvo
Romanizacija
Romanizacija ali latinizacija pomeni uvajanje rimske kulture in latinskega jezika na območjih, ki jih je zasedel antični Rim.
Poglej Klavdij I. in Romanizacija
Senat
Senat (latinsko senatus) je politično telo, ki je v nekaterih državah enak gornjemu domu parlamenta oz.
Poglej Klavdij I. in Senat
Seznam rimskih cesarjev
Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata. Rimski cesar je dokaj sodoben pojem, ki uspešno opisuje položaj posameznikov, ki so imeli vrhovno oblast v Rimskem cesarstvu.
Poglej Klavdij I. in Seznam rimskih cesarjev
Slovnica
Slovnica (tudi gramatika) je sistem jezikovnih sredstev in njihovih medsebojnih odnosov.
Poglej Klavdij I. in Slovnica
Tiberij
Tibêrij Júlij Cézar Avgúst (latinsko Tiberius Iulius Caesar Augustus), rimski politik in cesar, * 16. november 42 pr. n. št.; vladal 14-37; † 16. marec 37 n. št., Misenum, Kampanija, Italija.
Poglej Klavdij I. in Tiberij
Velika Britanija
Velika Britanija je geografsko poimenovanje otoka v severnovzhodnem predelu Atlantskega oceana, ki obsega večino ozemlja Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Klavdij I. in Velika Britanija
Vladar
Vladár je oseba, ki je na čelu države; po navadi prihaja iz vrst plemstva oz.
Poglej Klavdij I. in Vladar
Vladarska rodbina
Vladarska rodbina (tudi dinastija) je družina (po navadi plemiška), katere pripadniki vladajo določenemu prostoru več generacij oziroma rodov.
Poglej Klavdij I. in Vladarska rodbina
Vojna
Vôjna ali arhaično vojska je izredno zaostren družbeni spopad, v katerem se družbene skupnosti (plemena, ljudstva, razredi, rasne, etnične, verske in druge skupnosti, gibanja, države in združenja držav) kontinuirano in organizirano borijo za uveljavitev svojih ciljev, ob pretežni uporabi množičnega oboroženega boja, ki po obsegu in posledicah bistveno presega druge oblike oboroženega nasilja, na isti ravni družbenega razvoja in vojaške tehnologije.
Poglej Klavdij I. in Vojna
Vojska
Vôjska so vse organizirane formacijske in druge kadrovske sestave, namenjene za izvajanje vojaške obrambe države, ki so pod enotnim poveljstvom, z enotnimi oznakami pripadnosti vojske in države in odkrito nosijo orožje.
Poglej Klavdij I. in Vojska
Vojskovanje
Vojskovanje (tudi bojevanje, boj) je vojaški postopek, pri katerem hočemo z uporabo sile (gole (moč telesa) ali oborožene) doseči prevlado nad nasprotnikom.
Poglej Klavdij I. in Vojskovanje
Vologas II.
Vologas II.
Poglej Klavdij I. in Vologas II.
Zdravje
Zdravje je stanje telesnega, duševnega in socialnega blagostanja, in ne le odsotnost bolezni ali napake.
Poglej Klavdij I. in Zdravje
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Poglej Klavdij I. in Zgodovina
1. avgust
1.
Poglej Klavdij I. in 1. avgust
10 pr. n. št.
10 pr.
Poglej Klavdij I. in 10 pr. n. št.
13. oktober
13.
Poglej Klavdij I. in 13. oktober
24. januar
24.
Poglej Klavdij I. in 24. januar
41
41 (XLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Klavdij I. in 41
42
42 (XLII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Klavdij I. in 42
54
54 (LIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Klavdij I. in 54
Glej tudi
Julijsko-klavdijska dinastija
Rimski cesarji v 1. stoletju
Rojeni leta 10 pr. n. št.
Umrli leta 54
Zgodovinarji v 1. stoletju
Prav tako znan kot Klavdij.