Kazalo
138 odnosi: Adiabena, Afrika (rimska provinca), Ahaja (rimska provinca), Albanjana (Rimska utrdba), Aldobrandinijeve »tazze«, Anali (Tacit), Aosta, Apel, Aqua Virgo, Armensko kraljestvo (antika), Arminij, Atrebati, Avgustov mavzolej, Štalenska gora, Bangalore, Barbo Waxensteini, Berytus, Bikoborba, Bitka v Tevtoburškem gozdu, Boulogne-sur-Mer, Cambodunum, Castra Vetera, Celeja, Celijo, Celje, Ceuta, Cezar (naslov), Cezareja Mazaka, Cezarejska Mavretanija, Circus Maximus, Damnatio memoriae, Edui, Egipt (rimska provinca), Eskvilinska Venera, Esna, Exeter, Fectio, Filipi, Grčija, Fishbournska rimska palača, Galba, Germanik, Globasnica, Gnej Domicij Corbulon, Gotarz II., Goti, Greenwich, Herod Agripa I., Iuvavum, IX. legija Hispana, Judeja (rimska provinca), ... Razširi indeks (88 več) »
Adiabena
Adiabena (iz starogrškega Ἀδιαβηνή, ki izvira iz klasičnega sirskega ܚܕܝܐܒ,, staroperzijsko Nodshirakan, armensko Նոր Շիրական) je bila antično kraljestvo v AsirijiThe Chronicle of Arbela (PDF).
Poglej Klavdij I. in Adiabena
Afrika (rimska provinca)
Afrika, rimska provinca, ustanovljena po porazu Kartagine v tretji punski vojni.
Poglej Klavdij I. in Afrika (rimska provinca)
Ahaja (rimska provinca)
Ahaja (latinsko: Achaea, grško: Αχαΐα), provinca Rimskega cesarstva, ki je obsegala Peloponez, vzhodno osrednjo Grčijo in dele Tesalije.
Poglej Klavdij I. in Ahaja (rimska provinca)
Albanjana (Rimska utrdba)
Albanjana je bilo ime, ki so ga stari Rimljani dali naselju na južnem bregu reke Ren, približno 40 kilometrov od njenega izliva v Severno morje, znano kot Alfen in današnji Alphen aan den Rijn na Nizozemskem.
Poglej Klavdij I. in Albanjana (Rimska utrdba)
Aldobrandinijeve »tazze«
Aldobrandinijeve Tazze so komplet 12 srebrno pozlačenih stoječih posod v obliki plitve tazze, ki jih včasih opisujejo kot sklede ali posode.
Poglej Klavdij I. in Aldobrandinijeve »tazze«
Anali (Tacit)
15. knjiga, 44. poglavje Anali rimskega zgodovinarja in senatorja Tacita je zgodovina rimskega imperija od vladavine Tiberija do vladavine Nerona, med leti 14 – 68 našega štetja.
Poglej Klavdij I. in Anali (Tacit)
Aosta
Aosta (francosko: Aoste, arpitansko: Aoûta; latinsko: Augústa Prætṓrĭa Salassṓrum) je glavno mesto italijanske dežele Doline Aoste, ki je dvojezična regija v italijanskih Alpah, in leži 110 km severno-severozahodno od Torina.
Poglej Klavdij I. in Aosta
Apel
Apél, starogrški slikar iz obdobja klasičnega helenizma, * 375 pr. n. št./370 pr. n. št. verjetno v Kolofonu, Lidija, † 332 pr. n. št./329 pr. n. št., Kos, Grčija.
Poglej Klavdij I. in Apel
Aqua Virgo
Aqua Virgo je bil eden od enajstih rimskih akvaduktov, ki so oskrbovali z vodo antični Rim.
Poglej Klavdij I. in Aqua Virgo
Armensko kraljestvo (antika)
Armensko kraljestvo tudi Kraljevina Velike Armenije ali preprosto Velika Armenija, je bila starodavna monarhija na Bližnjem vzhodu, ki je obstajalo od leta 321 pr.
Poglej Klavdij I. in Armensko kraljestvo (antika)
Arminij
Arminij, tudi Armin ali Hermann (latinizirano v Arminius), poglavar germanskih Heruskov in vojskovodja, ki je leta 9 v bitki v Tevtoburškem gozdu porazil rimsko armado, * 18/17 pr.
Poglej Klavdij I. in Arminij
Atrebati
Atrebati (latinsko Atrebates, edn. Atrebas), belgijsko pleme, ki je pred rimsko okupacijo prebivalo v Galiji in Veliki Britaniji.
Poglej Klavdij I. in Atrebati
Avgustov mavzolej
Avgustov mavzolej (italijansko Mausoleo di Augusto) je velika grobnica, ki jo je rimski cesar Avgust zgradil leta 28 pr.
Poglej Klavdij I. in Avgustov mavzolej
Štalenska gora
Cerkev sv. Marije Magdalene in sv. Helene na Štalenski gori Mladenič s Štalenske gore Kapela v Partovci, zadnji ostanek koseškega dvorca Sveti Ciril, eden od glavnih slovanski svetnikov, simbol Slovencev na Koroškem - freska v cerkvi Sveti Martin v Frajnberku Triglav na Štalenski gori Marko Pernhart, Frajnberk s Krištofovo goro, kjer izvira lastninska struktura srenjskega gozda, ki je bil parceliran šele leta 1880, iz koseških časov, olje na platnu.
Poglej Klavdij I. in Štalenska gora
Bangalore
Bangalore, uradno Bengaluru, je glavno mesto indijske zvezne države Karnataka.
Poglej Klavdij I. in Bangalore
Barbo Waxensteini
Rodbina Barbo (tudi Barbo zu/von Waxenstein) je kranjska (kasneje slovenska) plemiška rodbina, ki izhaja iz Italije.
Poglej Klavdij I. in Barbo Waxensteini
Berytus
Berytus (Biruta; Bērytós; Bērȳtus; arabsko بِيرِيتُوس), na kratko znana kot Laodicea v Feniciji (Λαοδίκεια ἡ ἐν Φοινίκῃ) ali Laodicea v Kanaanu od 2.
Poglej Klavdij I. in Berytus
Bikoborba
Bikoborec v areni Bikoborbe so boj med človekom in bikom, katerega cilj je podrediti žival v okviru določenih pravil, smernic in kulturnih pričakovanj.
Poglej Klavdij I. in Bikoborba
Bitka v Tevtoburškem gozdu
Bitka v Tevtoburškem gozdu (– »Varov poraz«) je bila bitka med združenimi germanskimi plemeni pod poveljstvom Heruska Arminija in Rimljani pod poveljstvom Publija Kvintilija Vara, ki se je po pisanju rimskih zgodovinarjev zgodila leta 9 n. št.
Poglej Klavdij I. in Bitka v Tevtoburškem gozdu
Boulogne-sur-Mer
Boulogne-sur-Mer (nizozemsko Bonen) je mesto in občina v severni francoski regiji Nord-Pas-de-Calais, podprefektura departmaja Pas-de-Calais in eno najpomembnejših ribiških pristanišč v Franciji.
Poglej Klavdij I. in Boulogne-sur-Mer
Cambodunum
Hipokavst v zavetju malih term Cambodunum je bilo ime cesarskega rimskega mesta na območju današnjega mesta Kempten v Allgäu.
Poglej Klavdij I. in Cambodunum
Castra Vetera
Lokacija legijskih taborov Vetera in ''Colonia Ulpia Traiana'' v toku Spodnjegermanskega limesa Castra Vetera (tudi: Vetera Castra ali le Vetera; včasih v literaturi, na zemljevidih in pogovorno predvsem kot Castra Vetera) je bilo ime za lokacijo dveh zaporednih rimskih legijskih taborov v provinci Spodnja Germanija blizu današnjega Xantena na Spodnjem Porenju.
Poglej Klavdij I. in Castra Vetera
Celeja
Kelti v Evropi oker: Hallstattska kultura (okoli 750–500/450 pr. n. št) zelena: Razširjenost kulture La-Tène oranžna: Razširjenost keltskih jezikov (3. stoletje pr. n. št.) Jupiter in TetisMerkur Heraklejevo (Herkulovo) svetišče Celeja (celotno latinsko ime Municipium Claudium Celeia) je bilo rimsko mesto na področju današnjega Celja.
Poglej Klavdij I. in Celeja
Celijo
Celijo (/ ˈsiːliən /; latinsko: Collis Caelius; italijansko: Celio) je eden izmed znamenitih sedmih rimskih gričev.
Poglej Klavdij I. in Celijo
Celje
Celje je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji, sedež mestne občine Celje in upravne enote ter središče Savinjske statistične regije.
Poglej Klavdij I. in Celje
Ceuta
Ceuta (špansko: ; berbersko Sebta) je špansko avtonomno mesto na severni obali Afrike.
Poglej Klavdij I. in Ceuta
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Poglej Klavdij I. in Cezar (naslov)
Cezareja Mazaka
Cezareja Mazaka (tudi Caesarea Mazaca; današnji Kayseri) je staro mesto v Mali Aziji, ki je bilo rezidenca kapadokijskih kraljev.
Poglej Klavdij I. in Cezareja Mazaka
Cezarejska Mavretanija
Severna Afrika v rimskem obdobju Cezarejska Mavretanija (latinsko: Mauretania Caesariensis), najbolj zahodna rimska provinca v severozahodni Afriki.
Poglej Klavdij I. in Cezarejska Mavretanija
Circus Maximus
Circus Maximus (v latinščini za 'največji ali velik cirkus'; italijansko Circo Massimo) je antični rimski stadion za dirke z vozovi in množično zabavo, ki stoji v Rimu v Italiji.
Poglej Klavdij I. in Circus Maximus
Damnatio memoriae
Geta; Getov obraz je izbrisan zaradi ''damnatio memoriae'' na ukaz njegovega brata Damnatio memoriae je latinski izraz, ki v dobesednem prevodu pomeni »prekletstvo spomina«.
Poglej Klavdij I. in Damnatio memoriae
Edui
Galija v 1. stoletju pr. n. št. Edui ali Hedui (latinsko: Haedui, antično grško), galsko ljudstvo iz Lugdunenske Galije, ki je bilo naseljeno med rekama Arar (Saona) in Liger (Loara) v sedanji Franciji.
Poglej Klavdij I. in Edui
Egipt (rimska provinca)
Egipt je bila rimska provinca, ki jo je leta 30 pr.
Poglej Klavdij I. in Egipt (rimska provinca)
Eskvilinska Venera
Eskvilinska Venera, na kateri je upodobljena boginja Venera (tj. grška Afrodita), je manjša rimska gola marmornata skulptura ženske v sandalih in pokrivalu z diademom.
Poglej Klavdij I. in Eskvilinska Venera
Esna
Esna (egipčanska arabščina إسنا IPA:, staroegipčansko: jwny.t ali tꜣ-snt; koptsko ⲥⲛⲏ Snē od tꜣ-snt; grški kojne Λατόπολις Latópolis ali πόλις Λάτων (Pólis Látōn) ali Λάττων (Lattōn); latinsko Lato) je mesto v Egiptu.
Poglej Klavdij I. in Esna
Exeter
Exeter je zgodovinsko mesto v Devonu v Angliji in je bilo nekoč glavno mesto Cornwalla.
Poglej Klavdij I. in Exeter
Fectio
Fectio v prikazu poteka Spodnjegermanskega limesa Utrdba Vechten Nagrobnik Tračana Valensa, sina Bititralisa, 2. st.,Najdeno: Fectio,Razstavljeno: Rijksmuseum van Oudheden, Leiden Fectio, v stari nizozemščini znan kot Vechten, je bil rimski kastelum v provinci Spodnja Germanija, ustanovljen leta 4 ali 5 našega štetja.
Poglej Klavdij I. in Fectio
Filipi, Grčija
Filipi (grško Φίλιπποι, Fílippoi) je bilo veliko grško mesto severozahodno od bližnjega otoka Tasos.
Poglej Klavdij I. in Filipi, Grčija
Fishbournska rimska palača
Fishbournska rimska palača je v vasi Fishbourne v bližini Chichestra v Zahodnem Sussexu.
Poglej Klavdij I. in Fishbournska rimska palača
Galba
Galba (latinsko: Servius Sulpicius Galba Augustus), guverner Tarakonske Hispanije, 6.
Poglej Klavdij I. in Galba
Germanik
Germanik Julij Cezar (latinsko), znan tudi kot Germanik in Germanik starejši, je bil rimski vojskovodja in državnik in pripadnik prve rimske cesarske Julijsko-klavdijske dinastije, * 24. maj 15 pr. n. št., † 9. oktober 19.
Poglej Klavdij I. in Germanik
Globasnica
Globasnica je občina na avstrijskem Koroškem v okraju Velikovec blizu meje s Slovenijo.
Poglej Klavdij I. in Globasnica
Gnej Domicij Corbulon
Centrale Montemartini, Rim) Gnej Domicij Korbulon (Peltuinum ok. AD 7 – 67) je bil priljubljen rimski general, svak cesarja Kaligule in tast Domicijana.
Poglej Klavdij I. in Gnej Domicij Corbulon
Gotarz II.
Gotarz II.
Poglej Klavdij I. in Gotarz II.
Goti
Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Klavdij I. in Goti
Greenwich
Kraljevi observatorij v Greenwichu Greenwich je predel na vzhodu Londona, Anglija, znotraj ceremonialnega okrožja Greater London.
Poglej Klavdij I. in Greenwich
Herod Agripa I.
Herod Agripa I. (hebrejsko אגריפס הראשון (Agripa I.), latinsko, grško), znan tudi kot Herod ali Agripa I., je bil v letih 41-44 od Rima odvisni kralj Judeje, * 10 pr. n. št., † 44.
Poglej Klavdij I. in Herod Agripa I.
Iuvavum
Iuvavum v 2. st. pr. n. št. Jupitrov oltar, najden na Residenzplatz Rimski zid ostaja pod današnjim Residenzplatzom. Izkopan v letu 2008 Rimski zid ostaja pod današnjim Residenzplatzom. Izkopan v letu 2007 Rimski votivni kamen v pokopališkem zidu v Grödigu Iuvavum (ali Juvavum) je bilo rimsko ime za današnji Salzburg.
Poglej Klavdij I. in Iuvavum
IX. legija Hispana
IX.
Poglej Klavdij I. in IX. legija Hispana
Judeja (rimska provinca)
Judeja (hebrejsko:, standardno hebrejsko Yəhuda, tiberijsko hebrejsko Yəhûḏāh, grško:, latinsko: IVDÆA), pokrajina in rimska provinca v vzhodnem Sredozemlju.
Poglej Klavdij I. in Judeja (rimska provinca)
Julijsko-klavdijska rodbina
Julijsko-Klavdijska rodbina je ime prve cesarske rodbine v Antičnem Rimu.
Poglej Klavdij I. in Julijsko-klavdijska rodbina
Kaligula
Gáj Júlij Cézar Germánik (latinsko Gaius Iulius Caesar Germanicus Caligula), znan tudi kot Gaj Cezar in najbolj znan kot Kalígula, * 31. avgust 12, † 24. januar 41, tretji rimski cesar julijansko-klavdijske dinastije, vladar Rimskega imperija od leta 37 do smrti.
Poglej Klavdij I. in Kaligula
Kasij Dion
Kasij Dion Kokejan (starogrško Δίων ò Κάσσιος, latinsko Lucius Cassius Dio Cocceianus), rimski zgodovinar, avtor Rimske zgodovine (Ρομαικε ιστοριa) v 80 knjigah, v katerih je po 22 letih preučevanja opisal dogajanje od Enejevega prihoda v Italijo do smrti Septimija Severja, * okoli 155, † okoli 235.
Poglej Klavdij I. in Kasij Dion
Kasivelaun
Spomenik v Devil's Dyku, kjer naj bi Cezar leta 54 pr. n. št. porazil Kasivaleuna Kasivelaun (latinsko), britski poglavar, ki je leta 54 pr.
Poglej Klavdij I. in Kasivelaun
Katwijk
Nizozemski topografski zemljevid Katwijka (urbano območje), marec 2014 Obalni bulvar v Katwijku Katwijk, piše se tudi Katwyk, je obmorska občina in mesto v provinci Južna Holandija v srednjem zahodnem delu Nizozemske.
Poglej Klavdij I. in Katwijk
Kelti
keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.
Poglej Klavdij I. in Kelti
Kibela
Kibela na prestolu z levom, rogom izobilja in muralno krono; rimski marmor, okoli leta 50, Getty Museum Kibela ali Cibela (frigijsko Matar Kubileya/Kubeleya - 'Kibelijina mati', morda 'Gorska mati'; lidijsko Kuvava; starogrško Κυβέλη Kybélē, Κυβήβη Kybḗlē, Κύβελις Kýbelis) je bila izvirno anatolska boginja mati; morda je imela izvor v zgodnje-neolitskem naselju Çatalhöyüku (na območju mesta Konye), kjer je najden velik kip boginje predstavljene kako sedi na levjem prestolu.
Poglej Klavdij I. in Kibela
Klaudio
Klaudio je moško osebno ime.
Poglej Klavdij I. in Klaudio
Klavdij (ime)
Klavdij je moško osebno ime.
Poglej Klavdij I. in Klavdij (ime)
Klavdija Rimska
Klavdija Rimska keltska mati, svetopisemska žena in svetnica, * 1. stoletje pr. n. št. ali 1. stoletje Velika Britanija, † 1. stoletje Rim (Rimsko cesarstvo).
Poglej Klavdij I. in Klavdija Rimska
Klavdijo
Klavdijo je moško osebno ime.
Poglej Klavdij I. in Klavdijo
Komagena
Komagena je antično armensko kraljestvo v jugovzhodni Mali Aziji v današnji Turčiji.
Poglej Klavdij I. in Komagena
Konya
Konya (turško; grško Ἰκόνιον Ikónion, latinsko Ikonij) je glavno mesto province na jugozahodnem robu osrednje Anatolije in je sedmo najbolj naseljeno mesto v Turčiji z metropolitanskim prebivalstvom več kot 2,1 milijona.
Poglej Klavdij I. in Konya
Kotijske Alpe
Kotijske Alpe (francosko Alpes Cottiennes, italijansko Alpi Cozie) so gorovje v jugozahodnem delu Alp.
Poglej Klavdij I. in Kotijske Alpe
Kvint Kurcij Ruf
Kvint Kurcij Ruf (latinsko Quintus Curtius Rufus) je rimski zgodovinar, ki je živel v času vladavine rimskega cesarja Klavdija (41-54 n. št.) ali Vespazijana (69-79 n. št.). Njegovo edino ohranjeno delo, Historiae Alexandri Magni, je biografija Aleksandra Velikega v latinščini v desetih knjigah, od katerih sta prvi dve izgubljeni, preostalih osem pa je nepopolnih.
Poglej Klavdij I. in Kvint Kurcij Ruf
Laodicea Combusta
Laodicea Combusta (starogrško, Laodikeia Katakekaumenê, "Zgorela Laodikeja") ali Laodicea (grško, Laodikeia), kasneje znana kot Claudiolaodicea, je bila helenistično mesto v Pizidiji v osrednji Anatoliji.
Poglej Klavdij I. in Laodicea Combusta
Likija
Karta Likije z najpomembnejšimi antičnimi mesti (bele točke), gorami (rdeče točke) in rekami Provinca Antalya Likija (likijsko 𐊗𐊕𐊐𐊎𐊆𐊖, Trm̃mis, hetitsko Lukka, grško, Lukía, turško Likya) je bila geopolitična pokrajina v Anatoliji v sedanjih turških provincah Antalya in Muğla na obali Sredozemskega morja in Burdur v celinskem delu Anatolije.
Poglej Klavdij I. in Likija
Lucij Anej Seneka
Lúcij Anêj Séneka (latinsko Lucius Annaeus Seneca; običajno samo Seneka ali Seneka mlajši; tudi Seneka Tragik ali Seneka Filozof), rimski stoiški filozof, politik, dramatik, * 3 pr. n. št., Kordova † 65, Rim.
Poglej Klavdij I. in Lucij Anej Seneka
Lucij Ver
Lucij Ver (latinsko) je bil leta 161 do svoje smrti leta 169 skupaj z Markom Avrelijem cesar rimskega cesarstva, * 15. december 130, Rim, † januar 169, Altinum, Rimsko cesarstvo.
Poglej Klavdij I. in Lucij Ver
Luzitanija
Luzitanija (latinsko ali, portugalsko Lusitânia, špansko Lusitania), rimska provinca, ustanovljena leta 27 pr.
Poglej Klavdij I. in Luzitanija
Lyon
Lyon (izvirno francosko Ville de Lyon, frankoprovansalsko Liyon) je glavno mesto vzhodnoosrednje francoske regije Rona - Alpe, občina in prefektura departmaja Rhône.
Poglej Klavdij I. in Lyon
Navmahija
Navmahija (latinsko naumachia; starogrško ναυμαχία, naumachía; ναῦς, naûs »ladja« + -μαχία, -machía, iz gl. μάχομαι, máchomai »bojevati se«, dobesedno pomorski boj) se je v antičnem rimskem svetu nanašala na uprizoritev pomorskih bitk kot množičnega razvedrila, kot tudi na bazen ali stavbo, v kateri se je to dogajalo.
Poglej Klavdij I. in Navmahija
Neron
Lutius Domitius Ahenobarbus Nero Claudius Caesar, bolj znan kot Neron, * 15. december 37, † 9. junij 68, četrti in zadnji rimski cesar julijsko-klavdijske dinastije med letoma 54 in 68.
Poglej Klavdij I. in Neron
Neronov cirkus
Neronov cirkus ali Kaligulov cirkus je bil cirkus v antičnem Rimu, ki je ležal večinoma v današnjem Vatikanu.
Poglej Klavdij I. in Neronov cirkus
Norik (rimska provinca)
Norik je bila rimska provinca, ki je obsegala večino sedanje Avstrije in del Slovenije in Bavarske.
Poglej Klavdij I. in Norik (rimska provinca)
Oglej
Oglej (latinsko in italijansko Aquileia, furlansko Aquilee, vzhodno-furlansko Aquilea, staro-furlansko Olee/Olea; beneško-italijansko: Aquiłeja/Aquiłegia) je italijansko mesto v Furlaniji - Julijski krajini.
Poglej Klavdij I. in Oglej
Ostia Antica
Ostia Antica je veliko arheološko najdišče blizu sodobne Ostie, predmestja Rima, in je služila kot pristaniško mesto antičnega Rima, ki leži oddaljen približno 30 kilometrov proti severovzhodu.
Poglej Klavdij I. in Ostia Antica
Palača Zecca, Benetke
Palača Zecca v Benetkah (italijansko Zecca di Venezia) je stavba iz 16. stoletja v Benetkah v Italiji, v kateri je bila nekoč kovnica Beneške republike.
Poglej Klavdij I. in Palača Zecca, Benetke
Palestrina
Palestrina (starodavna Praeneste; starogrško: Πραίνεστος) je starodavno mesto in občina v Laciju, približno 35 km vzhodno od Rima, kjer živi okoli 18.000 prebivalcev.
Poglej Klavdij I. in Palestrina
Papež Dionizij
Sveti Dionizij, papež, Rimskokatoliške cerkve, * okoli 200 n. št.
Poglej Klavdij I. in Papež Dionizij
Partsko cesarstvo
Partsko cesarstvo (perzijsko شاهنشاهی پارت, sodobno perzijsko اشکانیان, Aškāniān), znano tudi kot Arsakidsko cesarstvo, je bilo antična iranska država, katere vladarji so se imeli za naslednike starega ahemenidskega Perzijskega cesarstva.
Poglej Klavdij I. in Partsko cesarstvo
Patara
Pátara (likijsko 𐊓𐊗𐊗𐊀𐊕𐊀, Pttara), kasneje preimenovana v Arsinoe (grško, Arsinón), je bila cvetoče mesto in trgovsko središče na jugozahodni sredozemski obali Likije v bližini sedanjega majhnega turškega mesta Gelemiş v Provinci Antalya.
Poglej Klavdij I. in Patara
Pax Romana
Rimsko cesarstvo med vladavino cesarja Avgusta; z rumeno barvo je označeno ozemlje Rimske republike leta 31 pr. n. št., z zeleno ozemlja, osvojena pod Avgustom, in z rožnato ozemlja od Rima odvisnih držav Pax Romana (slovensko rimski mir) je bilo dolgo obdobje relativnega miru in minimalne širitve Rimskega cesarstva z vojaško silo, ki je trajalo 206 let (27 pr.
Poglej Klavdij I. in Pax Romana
Pismo Rimljanom
Pismo Rimljanom je prvo in najdaljše pismo v Novi zavezi, hkrati pa verjetno tudi najpomembnejše.
Poglej Klavdij I. in Pismo Rimljanom
Plovdiv
Plovdiv je drugo največje mesto v Bolgariji in središče okraja Plovdiv.
Poglej Klavdij I. in Plovdiv
Pompejevo gledališče
Pompejevo gledališče (lat. Theatrum Pompeii, italijansko Teatro di Pompeo) je bila zgradba v antičnem Rimu, ki jo je v drugi polovici Rimske republike zgradil Pompej Veliki (Gnej Pompej Magn).
Poglej Klavdij I. in Pompejevo gledališče
Pont du Gard
Pont du Gard je starodavni rimski akvadukt, ki prečka reko Gardon v južni Franciji. Nahaja se v bližini mesta Vers-Pont-du-Gard, most je del Nîmes akvadukta, 50 kilometrov dolgega sistema, zgrajenega v prvem stoletju našega štetja za prevoz vode od izvira v kraju Uzès do rimske kolonije Nemausus (Nîmes).
Poglej Klavdij I. in Pont du Gard
Portus
Portus je bilo veliko umetno pristanišče Antičnega Rima.
Poglej Klavdij I. in Portus
Pretor
Pretor (latinsko praetor, tisti ki hodi spredaj) je bil v naslov visokih rimskih funkcionarjev, praviloma poveljnikov armade na terenu in manj pogosto preden se je vojska zbrala, in izvoljenih magistratov, ki so imeli v različnih obdobjih rimske zgodovine različne zadolžitve.
Poglej Klavdij I. in Pretor
Primus pilus
X. legije ''Gemina'' Primus pilus ali primipilus je bil višji centurij prve kohorte rimske legije, sestavljene iz petih dvojnih centurij s 160 možmi, ki se je imenovala primus pilus.
Poglej Klavdij I. in Primus pilus
Principat
Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata Principat je splošno uveljavljen naziv za državno ureditev, ki jo je v Rimskem cesarstvu vzpostavil prvi cesar Gaj Avgust Oktavijan (vladal 27 pr. n. št.-14 n. št.). Končal se je leta 284, ko je po krizi tretjega stoletja, v kateri so se na rimskem prestolu stalno menjavali cesarji uzurpatorji, ki so jih kar po vrsti samovoljno proglašali vojaki po celem cesarstvu, na rimski prestol prišel cesar Dioklecijan.
Poglej Klavdij I. in Principat
Prva Panonija
Prva Panonija (latinsko: Pannonia Prima), rimska provinca, ustanovljena leta 296 z reformami cesarja Dioklecijana.
Poglej Klavdij I. in Prva Panonija
Qift
Qift (arabsko قفط, koptsko Ⲕⲉϥⲧ Keft ali Kebto, egipčansko Gebtu, starogrško Kóptos, latinsko Justinianopolis) je majhno mesto na vzhodnem bregu Nila v egiptovski provinci Qena, pribižno 43 km severno od Luksorja.
Poglej Klavdij I. in Qift
Rdeči egiptovski porfir
Rdeči egiptovski porfir (Lapis purpureus porphyrites) je vrsta kamna.
Poglej Klavdij I. in Rdeči egiptovski porfir
Rimska Britanija
Rimska Britanija (latinsko), del Velike Britanije, ki je od leta 43 do leta 410 pripadal Rimskemu cesarstvu.
Poglej Klavdij I. in Rimska Britanija
Rimske terme
V antičnem Rimu so bile termae – terme (iz grškega θερμός thermos, 'vroče') in balneae (iz grškega βαλανεῖον balaneion) objekti za kopanje.
Poglej Klavdij I. in Rimske terme
Rimski triumf
Rimski triumf (triumphus) je bil ljudski praznik in verski obred antičnega Rima, ki je potekal, da bi javno proslavili in blagoslovili uspeh vojaškega poveljnika, ki je vodil rimske sile k zmagi v službi države ali, prvotno in tradicionalno, tistega, ki je uspešno končal tuje vojne.
Poglej Klavdij I. in Rimski triumf
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Klavdij I. in Rimsko cesarstvo
Rochestrski most
Rochestrski most v Rochestru je stoletja najnižje stalno prečkanje reke Medway v jugovzhodni Angliji.
Poglej Klavdij I. in Rochestrski most
Salzburg
Pogled na mesto iz trdnjave Panorama Altstadta s trdnjavo in Kapuzinerberg Trdnjava Hohensalzburg Pogled na mesto iz Gersberga Salzburg (avstrobavarsko Soizbuag, zastarelo slovensko tudi Solnograd) je prestolnica istoimenske avstrijske zvezne dežele in obenem kot največje mesto v njej tudi edino s posebnim statutom.
Poglej Klavdij I. in Salzburg
Servij Tulij
Servij Tulij (578 pr. n. št.–534 pr. n. št.) je bil legendarni šesti kralj Rima in drugi iz etruščanske rodbine.
Poglej Klavdij I. in Servij Tulij
Seznam rimskih cesarjev
Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata. Rimski cesar je dokaj sodoben pojem, ki uspešno opisuje položaj posameznikov, ki so imeli vrhovno oblast v Rimskem cesarstvu.
Poglej Klavdij I. in Seznam rimskih cesarjev
Seznam rimskih uzurpatorjev
Seznam rimskih uzurpatorjev vsebuje uzurpatorje v Rimskem cesarstvu do leta 476.
Poglej Klavdij I. in Seznam rimskih uzurpatorjev
Skulpture iz Sperlonge
Skulpture iz Sperlonge so velik in dovršen ansambel antičnih skulptur, odkritih leta 1957 na območju nekdanje vile cesarja Tiberija na Sperlongi, na obali med Rimom in Neapljem.
Poglej Klavdij I. in Skulpture iz Sperlonge
Slovenske Konjice
Slovenske Konjice (ali, v ljudskem govoru Konjice ali Kujince; Gonobitz),, so slovensko mesto z malo več kot 5.000 prebivalci v zgornji Dravinjski dolini, sedež istoimenske občine, nadžupnije in upravne enote.
Poglej Klavdij I. in Slovenske Konjice
Stadiasmus Patarensis
Stadiasmus Patarensis, znan tudi kot Stadiasmus Provinciae Lyciae in Miliarium Lyciae, je antični rimski miljnik iz mesta Pátara, ki je služil kot javni kažipot.
Poglej Klavdij I. in Stadiasmus Patarensis
Sveti Peter v Lesu, Teurnia
Sv.Peter v Lesu Ostanki antične škofije Teurnija Sveti Peter v Lesu, (nemško Sankt Peter in Holz), nekdanja Teurnia, je hribovsko naselje v zgornji Dravski dolini pri Špitalu ob Dravi v Avstriji.
Poglej Klavdij I. in Sveti Peter v Lesu, Teurnia
Svetonij
Gaj Svetonij Trankvil (latinsko) je bil rimski zgodovinar, pisec in državni uradnik, * okoli 69, † po letu 122.
Poglej Klavdij I. in Svetonij
Tarkvinija
Tarkvinija (italijansko Tarquinia), nekdanji Corneto, je staro mesto v pokrajini Viterbo, v Laciju v Italiji, znano predvsem zaradi poslikanih etruščanskih grobnic v nekropolah ali pokopališčih, ki so na seznamu Unesco-ve svetovne dediščine.
Poglej Klavdij I. in Tarkvinija
Tiberij
Tibêrij Júlij Cézar Avgúst (latinsko Tiberius Iulius Caesar Augustus), rimski politik in cesar, * 16. november 42 pr. n. št.; vladal 14-37; † 16. marec 37 n. št., Misenum, Kampanija, Italija.
Poglej Klavdij I. in Tiberij
Tingiška Mavretanija
Karta rimskih ozemelj v Magrebu iz katere je razvidno, da je južna meja Tingitanske Mavretanije segala do Kasablanke Tingiška Mavretanija (latinsko), rimska provinca v severozahodni Afriki na ozemlju sedanjega Maroka in španskih mest Cevte in Melile.
Poglej Klavdij I. in Tingiška Mavretanija
Tit Livij
Tit Livij, rimski zgodovinar, * okoli 59 pr. n. št., Padova, † 17 n. št.
Poglej Klavdij I. in Tit Livij
Trakija (rimska provinca)
Rimska dioceza Trakija Trakija (latinsko: Provincia Thracia, grško: Θρᾴκη, uradno ἐπαρχία Θρᾳκῶν), provinca Rimskega cesarstva.
Poglej Klavdij I. in Trakija (rimska provinca)
Trdnjava Hohensalzburg
Trdnjava Hohensalzburg jeseni Hohensalzburg iu gradu Leopoldskron Hohensalzburg parka dvorca Mirabell Hohensalzburg iz Oskar-Kokoschka-Weg Pogled na trdnjavo iz Gersberg Alm Trdnjava ponoči Trdnjava Hohensalzburg Salzburg s Hohensalzburgom Trdnjava Hohensalzburg je simbol mesta Salzburg.
Poglej Klavdij I. in Trdnjava Hohensalzburg
Trdnjava Ram
Trdnjava Ram (srbsko Тврђава Рам / Tvrđava Ram) je utrdba iz 15.
Poglej Klavdij I. in Trdnjava Ram
Utrecht
Utrecht je četrto največje mesto in občina na Nizozemskem, glavno in najbolj naseljeno mesto province Utrecht.
Poglej Klavdij I. in Utrecht
Vangion in Sidon
Ozemlje Kvadov okoli leta 50 n. št. Vangion in Sidon sta bila brata, po narodnosti Kvada, ki sta v 1.
Poglej Klavdij I. in Vangion in Sidon
Vanij
Vanij je bil kralj germanskega plemena Kvadov, ki je vladal od leta 20 do 50 n. št.
Poglej Klavdij I. in Vanij
Veliki Sveti Bernard
Prelaz Veliki Sveti Bernard (francosko: Col du Grand St-Bernard, italijansko: Colle del Gran San Bernardo, nemško: Grosser Sankt Bernhard; 2,469 m) je tretji najvišji cestni prelaz v Švici.
Poglej Klavdij I. in Veliki Sveti Bernard
Via Claudia Augusta
Sodobna kopija rimskega miljnika na Vii Claudii pri Unterdiessenu, Bavarska Oznaka na obnovljenem delu ceste pri Unterdiessenu, Bavarska Via Claudia Augusta je starodavna rimska cesta, ki je preko alpskih prelazov Reschen in Fern povezovala dolino reke Pad z glavnim mestom rimske province Retije Augusto Vindelicorum, sedanjim Augsburgom.
Poglej Klavdij I. in Via Claudia Augusta
Viminacium
Viminacij (latinsko ali) je bil glavno mesto (upravno središče) rimske province Mezije in vojaški tabor.
Poglej Klavdij I. in Viminacium
Virunum
Virunum - arheološka dela, južni del Virunum - arheološka dela, severni del Municipium Claudium Virunum ali krajše Virunum je bilo glavno mesto rimske province Norik.
Poglej Klavdij I. in Virunum
Vojaški tribun
Rimska ''cursus honorum'' Vojški tribun (latinsko tribunus militum, slovensko tribun vojakov) je bil častnik rimske vojske, po činu pod legatom in nad centurionom.
Poglej Klavdij I. in Vojaški tribun
Volubilis
Volubilis (arabsko: وليلي) je deloma izkopano rimsko mesto v severnem Maroku blizu Meknesa med Fesom in Rabatom.
Poglej Klavdij I. in Volubilis
Wachau
Wachau (poudarek na zadnjem zlogu: "Wacháu") je pokrajina v Spodnji Avstriji, dolina Donave med Melkom in Kremsom, približno 80 kilometrov zahodno od Dunaja.
Poglej Klavdij I. in Wachau
Warrenova čaša
Warrenova čaša je antična rimska srebrna čaša za pitje, okrašena v reliefom, z dvema slikama moških istospolnih dejanj.
Poglej Klavdij I. in Warrenova čaša
XIII. legija Gemina
Legio XIII Gemina (slovensko XIII. legija Dvojčica) je bila legija rimske cesarske armade.
Poglej Klavdij I. in XIII. legija Gemina
XIV. legija Gemina
XIV. legija Gemina – Dvojčica (latinsko), rimska legija, ki jo je leta 57 pr. n. št. ustanovil Julij Cezar. Vzdevek Gemina kaže, da je nastala z združitvijo dveh legij: prva je bila XIV. legija, ki se je bojevala v bitki pri Aleziji, druga pa legija Martia (Marsova legija). Vzdevek Victriyx – Zmagovita je dobila od cesarja Avgusta za zasluge pri zatiranju velike panonske vstaje leta 9.
Poglej Klavdij I. in XIV. legija Gemina
XX. legija Valeria Victrix
Britaniji. Tam je bila od leta 88 n. št. do poznega 3. stoletja ali še dlje. Strešnik iz Holta, Clwyd, Wales z oznakami XX. legije Legio XX Valeria Victrix (slovensko Zmagovita XX. legija Valerija) je bila legija armade Rimskega cesarstva.
Poglej Klavdij I. in XX. legija Valeria Victrix
Zastrupitev z gobami
Zastrupitev z gobami ali micetizem se nanaša na škodljive učinke zaradi zaužitja strupenih gob.
Poglej Klavdij I. in Zastrupitev z gobami
Zelena mušnica
| name.
Poglej Klavdij I. in Zelena mušnica
Zgodovina Rimskega cesarstva
Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.
Poglej Klavdij I. in Zgodovina Rimskega cesarstva
1. avgust
1.
Poglej Klavdij I. in 1. avgust
1. pismo Korinčanom
Prvo pismo Korinčanom je eno od pisem apostola Pavla in je del Nove zaveze.
Poglej Klavdij I. in 1. pismo Korinčanom
10 pr. n. št.
10 pr.
Poglej Klavdij I. in 10 pr. n. št.
13. oktober
13.
Poglej Klavdij I. in 13. oktober
42
42 (XLII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Klavdij I. in 42
54
54 (LIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Klavdij I. in 54
Prav tako znan kot Klavdij.