Kazalo
68 odnosi: Abasidi, Agilolfingi, Ahemenidi, Ajubidi, Almohadi, Almoravidi, Anžujci, Askanijci, Árpádovci, Šišmani, Babenberžani, Balšići, Bourboni, Crnojevići, Dinastija Čin, Dinastija Čing, Dinastija Ming, Družina, Fatimidi, Flavijci, Gvelfi in gibelini, Habsburžani, Hafsidi, Han, Hohenzollerji, Jagelonci, Julijske Alpe, Kadžari, Kapetingi, Karolingi, Komneni, Kotromanići, Merovingi, Nemanjići, Obrenovići, Omajadi, Osmani, Otokarji, Otoni, Paleologi, Přemyslidi, Pjasti, Plemstvo, Prostor, Ptolemajci, Rodbina Berke, Rodbina Bernadotte, Rodbina Csányi, Rodbina Este, Rodbina Nassau-Dillenburg, ... Razširi indeks (18 več) »
- Monarhije
Abasidi
Abasidi (arabsko العبّاسيّون DIN Abbāsīyūn) je naziv za dinastijo kalifov Bagdada, ki so med letu 750 in 1258 vladali celotnemu islamskemu svetu (razen Španije).
Poglej Vladarska rodbina in Abasidi
Agilolfingi
Zavattarijeva freska Teodelinde (okoli 570–628), hčerke Garibalda I. Agilolfingi so bili plemiška rodbina, ki je približno od leta 550 do 788 v imenu merovinških frankovskih kraljev vladala v Vojvodini Bavarski.
Poglej Vladarska rodbina in Agilolfingi
Ahemenidi
Rodbina Ahemenidov (staroperzijsko: 𐏃𐎧𐎠𐎶𐎴𐎡𐏁𐎡𐎹 |Haxāmanišyaʰ; perzijsko هخامنشی Haxâmaneši; starogrško Ἀχαιμενίδης - Akhaimenídēs; latinsko Achaemenides) je bila rodbina starega perzijskega cesarstva oziroma Ahemenidskega cesarstva, imenovana po svojem ustanovitelju Ahemenu.
Poglej Vladarska rodbina in Ahemenidi
Ajubidi
Ajubidi so bili muslimanska vladarska dinastija kurdskega porekla, ki je v 12. in 13. stoletju vladala v Egiptu, Siriji, Jemnu (razen gorovja na severu), Dijar Bakru, Meki, Hedžasu in severnemu Iraku.
Poglej Vladarska rodbina in Ajubidi
Almohadi
Almohadska dinastija (berbersko Imweḥḥden iz arabskega الموحدون, monoteisti ali unitarci) je bila maroška berberska muslimanska dinastija, ustanovljena okoli leta 1120 v berberski državi v Tinmelu v gorovju Atlas.
Poglej Vladarska rodbina in Almohadi
Almoravidi
Almoravidi so bili muslimanska berberska vladarska rodbina, ki je obstajala med letoma 1056 in 1147.
Poglej Vladarska rodbina in Almoravidi
Anžujci
Anžujci ali Anžuvinci (francosko d'Anjou) se imenujejo po grofiji Anjou, enem najpomembnejših francoskih kronskih fevdov.
Poglej Vladarska rodbina in Anžujci
Askanijci
Askanijci, vladarska rodbina v severni Nemčiji, ki se deli na štiri veje: Anhalt, Brandenburg, Lauenburg in Wittenberg.
Poglej Vladarska rodbina in Askanijci
Árpádovci
Árpádovci, dinastija, ki je na prehodu v 10.
Poglej Vladarska rodbina in Árpádovci
Šišmani
Šišmani (bolgarsko Шишман, Šišman), tudi Šišmanidi ali Šišmanovci, so bili bolgarska vladarska dinastija kumanskega ali delno kumanskega porekla,Павлов, Пламен (2005).
Poglej Vladarska rodbina in Šišmani
Babenberžani
samostanu Klosterneuburg Leopold III. Sveti, deželni zavetnik Spodnje Avstrije; podoba iz rodbinskega drevesa Babenberžani so bili ena od najvplivnejših dinastij nemškega cesarstva (Vojvodina Bavarska) v visokem srednjem veku.
Poglej Vladarska rodbina in Babenberžani
Balšići
Grb družine Balšić Balšići so bili srednjeveška vladarska dinastija, ki je vladala v Zeti od leta 1356 do 1435, ko so oblast prevzeli Crnojevići.
Poglej Vladarska rodbina in Balšići
Bourboni
Bourboni ali Burboni so dinastija francoskega porekla, stranska veja Kapetinške dinastije.
Poglej Vladarska rodbina in Bourboni
Crnojevići
Crnojevići (srbsko Црнојевићи, Crnojevići) so bili srednjeveška plemiška družina, ki je imela od leta 1326 do 1362 in nato od 1403 do 1515 v posesti Zeto ali njene dele, se pravi ozemlje severno od Skadarskega jezera (južna Črna gora) in severno Albanijo.
Poglej Vladarska rodbina in Crnojevići
Dinastija Čin
Dinastija Čin (kitajsko 秦朝; pinjin: Qin) je bila prva dinastija v zgodovini Kitajske, pod katero se je ozemlje večjega dela današnje Kitajske prvič združilo.
Poglej Vladarska rodbina in Dinastija Čin
Dinastija Čing
Dinastija Čing (v tuji literaturi večinoma Qing), znana tudi kot dinastija Mandžu, je bila zadnja vladajoča dinastija Kitajske.
Poglej Vladarska rodbina in Dinastija Čing
Dinastija Ming
Ozemeljski in časovni prikaz vladanja dinastije Ming (rumeno) na Kitajskem (preostanek črn) Dinastija Ming je bila kitajska vladarska dinastija med letoma 1368 in 1644.
Poglej Vladarska rodbina in Dinastija Ming
Družina
Jožef Tominc - ''Pietro Stanislao Parisi z družino'' Družina je osnovna enota človeške družbe, čeprav jo v širšem smislu poznamo tudi v živalskem svetu, in je skupnost članov, ki jih vežejo bivanjske, prijateljske ali sorodstvene vezi.
Poglej Vladarska rodbina in Družina
Fatimidi
Fatimidi so bili islamska vladarska rodbina v severni Afriki.
Poglej Vladarska rodbina in Fatimidi
Flavijci
Flávijci, tudi flávijska rodbina, je bila rodbina treh rimskih cesarjev, ki so vladali med letoma 69 in 96, ko je bil umorjen njen zadnji pripadnik.
Poglej Vladarska rodbina in Flavijci
Gvelfi in gibelini
Izraza gvelfi in gibelini izhajata iz poimenovanja dveh političnih strank, ki sta se v 12.
Poglej Vladarska rodbina in Gvelfi in gibelini
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Vladarska rodbina in Habsburžani
Hafsidi
Hafsidi (arabsko الحفصيون) so bili sunitska muslimanska dinastija berberskega porekla, ki je vladala v Ifrikiji (zahodna Libija, Tunizija in vzhodna Alžirija) od leta 1229 do 1574.
Poglej Vladarska rodbina in Hafsidi
Han
Han ima več pomenov.
Poglej Vladarska rodbina in Han
Hohenzollerji
Hohenzollerji so nemška vladarska rodbina, ki je poznana od 11.
Poglej Vladarska rodbina in Hohenzollerji
Jagelonci
Jagelonska dinastija ali preprosto Jagelonci (poljsko Jagiellonowie, litovsko Jogailaičių dinastija) so bili vladarska dinastija.
Poglej Vladarska rodbina in Jagelonci
Julijske Alpe
Júlijske Álpe ali Júlijci so najobsežnejša in najvišja gorska skupina v Sloveniji.
Poglej Vladarska rodbina in Julijske Alpe
Kadžari
Rodbina Kadžar (perzijsko سلسله قاجار Selsele-ye Qājār) je bila iranskaAbbas Amanat, The Pivot of the Universe: Nasir Al-Din Shah Qajar and the Iranian Monarchy, 1831–1896, I. B. Tauris, pp 2–3 kraljevska rodbina turškega poreklaCyrus Ghani.
Poglej Vladarska rodbina in Kadžari
Kapetingi
Grb Kapetingov Kapetingi (francosko Capétiens) so vladarska rodbina, ki je vladala Franciji od leta 987 do leta 1328.
Poglej Vladarska rodbina in Kapetingi
Karolingi
Karolingi so zelo vplivali na razširitev frankovske oblasti Karolingi so bili frankovska plemiška in vladarska rodbina, ki je utemeljila Karolinško cesarstvo.
Poglej Vladarska rodbina in Karolingi
Komneni
Aleksej I. Komnen Komneni (grško) so bili grška vladarska rodbina, ki je, s krajšo prekinitvijo, vladala v Bizantinskem cesarstvu od leta 1057 do 1185.
Poglej Vladarska rodbina in Komneni
Kotromanići
Kotromanići so bili bosanska vladarska dinastija, ki je vladala približno od leta 1250 do 1463.
Poglej Vladarska rodbina in Kotromanići
Merovingi
Avstrazije, ki so jo ustanovili Merovingi Merovingi so bili dinastija Salijskih Frankov, ki je od 5.
Poglej Vladarska rodbina in Merovingi
Nemanjići
Nemanjići (srbsko Немањићи/Nemanjići) so bili najpomembnejša srbska srednjeveška vladarska dinastija.
Poglej Vladarska rodbina in Nemanjići
Obrenovići
Obrenovići (srbsko Обрeновићи, Obrenovići) so bili srbska dinastija, ki je v vladala v Srbiji od leta 1815 do 1842 in ponovno od leta 1858 do 1903.
Poglej Vladarska rodbina in Obrenovići
Omajadi
Banu Umayya (arabsko بَنُو أُمَيَّة, translit. Banū Umayya, lit. 'Sinovi Umayya') ali Omajadi (الأمويون), so bili vladajoča družina islamskega kalifata med letoma 661 in 750 ter pozneje islamske Španije med letoma 756 in 1031.
Poglej Vladarska rodbina in Omajadi
Osmani
Osmane ali Osmansko rodbino so sestavljali člani cesarske hiše Osman, znano tudi kot Osmanli (Osmanlı).
Poglej Vladarska rodbina in Osmani
Otokarji
Grb Otokarjev, bel panter na zelenem ozadju Otokarji, tudi Traungauci, bavarska plemiška rodbina, mejni grofje v Karantanski krajini in vojvode na Štajerskem v obdobju od 1050 do 1192.
Poglej Vladarska rodbina in Otokarji
Otoni
Otoni ali Otonska rodbina (nemško Ottonen) je bila Saška rodbina nemških kraljev (919-1024), poimenovana po treh njenih kraljih in svetih rimskih cesarjih po imenu Oton, zlasti njegovem prvem cesarju Otonu I..
Poglej Vladarska rodbina in Otoni
Paleologi
Paleologi (grško, Paleológos, mn., Paleológoi) so bili bizantinska grška rodbina,Vasiliev, Aleksandr A. (1964).
Poglej Vladarska rodbina in Paleologi
Přemyslidi
Přemysloviči ali Přemyslidi je bila češka kraljevska rodbina, ki je vladala v Vojvodini Češki in pozneje v Kraljevini Češki ter v Moravski mejni grofiji (9. stoletje - 1306), pa tudi v nekaterih delih Poljske, vključno s Šlezijo, Ogrske in Avstrije.
Poglej Vladarska rodbina in Přemyslidi
Pjasti
Pjasti (poljsko Piastowie) so bili prva poljska vladarska dinastija.
Poglej Vladarska rodbina in Pjasti
Plemstvo
Plémstvo je družbeni sloj, ki uživa podedovane ali podeljene pravice in privilegije.
Poglej Vladarska rodbina in Plemstvo
Prostor
Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.
Poglej Vladarska rodbina in Prostor
Ptolemajci
Ptolemajska rodbina (starogrško, Ptolemaioi, slovensko Ptolemajci), včasih omenjeni tudi kot Lagidi (starogrško, Lagidai, po Lagu, Očetu Ptolemaja I.) so bili makedonska grška vladarska rodbina, ki je vladala v helenističnem obdobju Starega Egipta.
Poglej Vladarska rodbina in Ptolemajci
Rodbina Berke
Rodbina Berke je bila ogrska plemiška rodbina na območju današnjega Prekmurja.
Poglej Vladarska rodbina in Rodbina Berke
Rodbina Bernadotte
Hiša Bernadotte je trenutna kraljeva hiša Švedske, ki vlada od leta 1818.
Poglej Vladarska rodbina in Rodbina Bernadotte
Rodbina Csányi
Rodbina Csányi, je bila starodavna ogrska plemiška rodbina na območju Železne in Zalske županije, ter današnjega Prekmurja.
Poglej Vladarska rodbina in Rodbina Csányi
Rodbina Este
Rodbina Este (italijansko Casa d'Este, prvotno rodbina Welf - Este) je evropska knežja rodbina.
Poglej Vladarska rodbina in Rodbina Este
Rodbina Nassau-Dillenburg
''Grb rodbine Nassau-Dillenburg.'' ''Ozemlje rodbine Nassau okrog leta 1645. Na severu sta grofiji Siegen in Dillenburg.'' Rodbina Nassau-Dillenburg je grofovska rodbina, podveja nemške rodbine Nassau.
Poglej Vladarska rodbina in Rodbina Nassau-Dillenburg
Rodbina Orange-Nassau
''Grb, ki ga je uporabljal Viljem I. Oranski''. V grb rodbine Nassau je vstavljen grb knezov Chalon-Arlay; simbol prvotnih grofov Oranskih je bil lovski rog. Rodbina Orange-Nassau je vladajoča kraljeva rodbina na Nizozemskem, ki izhaja iz podveje Nassau-Dillenburg otonske veje rodbine Nassau.
Poglej Vladarska rodbina in Rodbina Orange-Nassau
Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg
Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg (dansko: Slesvig-Holsten-Sønderborg-Lyksborg), poznana enostavno kot rodbina Glücksburg, je nemška vojvodska vladarska hiša.
Poglej Vladarska rodbina in Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg
Rodbina Trastamara
Rodbina Trastámara je španska rodbina, ki je prišla na oblast leta 1369.
Poglej Vladarska rodbina in Rodbina Trastamara
Rodbina Welf
Welfi so evropska vladarska rodbina, katere člani so bili mnogi nemški in britanski monarhi od 11.
Poglej Vladarska rodbina in Rodbina Welf
Romanovi
Grb rodbine Romanov. Romanovi so ruska carska dinastija, ki je vladala v obdobju 1613-1917.
Poglej Vladarska rodbina in Romanovi
Sasanidsko cesarstvo
|conventional_long_name.
Poglej Vladarska rodbina in Sasanidsko cesarstvo
Sasi
Sási (tudi Saksonci,, staroangleško Seaxan, starosaško Sahsun, nizkonemško Sassen) so bili zveza starogermanskih plemen.
Poglej Vladarska rodbina in Sasi
Savojci
Savojci so pripadniki dinastije Savoia, ki je ena od najstarejših kraljevskih družin v Evropi, saj segajo začetki njene zgodovine v leto 1003.
Poglej Vladarska rodbina in Savojci
Seldžuki
Veliko Seldžuško cesarstvo 1092 Seldžuki, tudi Turki Seldžuki ali Selčuki, (turško Selçuklular), so bili sunitska muslimanska dinastija, ki je od 11. do 14. stoletja vladala delu srednjeazijskih step in Bližnjega Vzhoda.
Poglej Vladarska rodbina in Seldžuki
Selevkidsko cesarstvo
Selevkidsko cesarstvo (312–47 pr. n. št.) je bila grška država, ki je nastala po smrti Aleksandra Velikega na ozemlju njegovega imperija.
Poglej Vladarska rodbina in Selevkidsko cesarstvo
Staufovci
Staufovci ali Hohenstaufovci (nemško Hohenstaufen, tudi Staufer ali Staufen) so bili dinastija nemških kraljev (1138–1254), ki so vladali v srednjem veku v Nemčiji in tudi v Kraljevini Siciliji (1194–1268).
Poglej Vladarska rodbina in Staufovci
Terterji
Terterji (bolgarsko Тертер, Terter ali Тертеровци, Terterovci) so bili bolgarska plemiška in vladarska rodbina kumanskega porekla, stranska veja kumanske rodbine Terteroba.
Poglej Vladarska rodbina in Terterji
Timuridi
Timuridi (perzijsko تیموریان), ki so sami sebe imenovali Gurkani (perzijsko گورکانیان, Gūrkāniyān), so bili sunitska muslimanska dinastija ali klan turško-mongolskega porekla.
Poglej Vladarska rodbina in Timuridi
Trpimirovići
Trpimirovići so bili vladarska dinastija na Hrvaškem, ki je vladala med 9. in 11. stoletjem.
Poglej Vladarska rodbina in Trpimirovići
Tudorji
Tudorji, angleško Tudor dynasty ali House of Tudor, velško Tudur, so bili dinastija petih vladarjev velškega izvora, ki so vladali Angliji med letoma 1485 in 1603.
Poglej Vladarska rodbina in Tudorji
Waldeck
Nemška vladarska rodbina grofov Waldeck (sl. Valdek), je obstajala od leta 1180 do 1929 ki je bila v 15.
Poglej Vladarska rodbina in Waldeck
Wettinci
Wettinci, nemška vladarska družina iz saško-turinškega obmejnega področja, ki jo lahko zasledimo že v karolinški dobi.
Poglej Vladarska rodbina in Wettinci
Wittelsbachi
Svetem rimskem cesarstvu pod oblastjo Witteslbachov so obarvana zeleno; 14. stoletje Grb iz 13. in 14. stoletja; belo-modri rombasti vzorec so prevzeli po rodbini Bogen. Rodbina Wittelsbach, južnonemška knežja rodbina, poznana od 11. stoletja, na položaju bavarskih kraljev do leta 1918.
Poglej Vladarska rodbina in Wittelsbachi
Glej tudi
Monarhije
Prav tako znan kot Dinastija, Kraljevska rodbina, Vladarska dinastija.