Kazalo
118 odnosi: Adalbert Praški, Avstrija, Šlezija, Štajerska (vojvodina), Štajerska (zvezna dežela), Češka (zgodovinska dežela), Čehi, Baltsko morje, Břetislav I., Břetislav II., Bedřih Češki, Belorusija, Bitka na Moravskem polju, Bořivoj I., Bořivoj II., Boleslav I. Češki, Boleslav I. Poljski, Boleslav II. Češki, Boleslav III. Češki, Boleslav III. Poljski, Brno, Cezar (naslov), Donava, Ferdinand I. Habsburški, Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški, Ferdinand II. Habsburški, Ferdinand III. Habsburški, Ferdinand IV. Habsburški, Filip Švabski, Franc I. Habsburško-Lotarinški, Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški, Frankovsko cesarstvo, Friderik II. Hohenstaufen, Gniezno, Habsburžani, Henrik IV. Nemški, Henrik VI. Hohenstaufen, Hofburg, Hostivit, Jadransko morje, Jaromir Češki, Jožef I. Habsburški, Jožef II. Habsburško-Lotarinški, Karel I. Habsburško-Lotarinški, Karel IV. Luksemburški, Karel VI. Habsburški, Křesomysl, Konrad I. Češki, Konrad II. Oton, Koroška (vojvodina), ... Razširi indeks (68 več) »
Adalbert Praški
Sveti Adalbert Praški, tudi Vojteh Praški češki katoliški škof in svetnik, * 956, † 23. april 997.
Poglej Přemyslidi in Adalbert Praški
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Přemyslidi in Avstrija
Šlezija
Šlezija je zgodovinska pokrajina v Srednji Evropi.
Poglej Přemyslidi in Šlezija
Štajerska (vojvodina)
Vojvodski klobuk, pokrivalo štajerskih vojvod Štájerska, vojvodina Svetorimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Habsburške monarhije, ki je obstajala do leta 1918.
Poglej Přemyslidi in Štajerska (vojvodina)
Štajerska (zvezna dežela)
Štajerska (nemško Steiermark) je zvezna dežela Avstrije.
Poglej Přemyslidi in Štajerska (zvezna dežela)
Češka (zgodovinska dežela)
Češka, včasih tudi Bohemija (češko Čechy; nemško Böhmen) je zgodovinska pokrajina, ki tvori skupaj z Moravsko (Morava) in češkim delom Šlezije (České Slezsko) večji del današnje Češke republike.
Poglej Přemyslidi in Češka (zgodovinska dežela)
Čehi
Čehi (češko Češi) so zahodni Slovani, ki so naseljeni v Srednji Evropi; primarno na področju Češke (ok. 10 milijonov).
Poglej Přemyslidi in Čehi
Baltsko morje
Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.
Poglej Přemyslidi in Baltsko morje
Břetislav I.
Břetislav I. (češko Břetislav I.) iz dinastije Přemyslidov, znan kot "češki Ahil", je bil od leta 1034 do svoje smrti vojvoda Češke, * 1002/1005, † 10. januar 1055.
Poglej Přemyslidi in Břetislav I.
Břetislav II.
Břetislav II. iz dinastije Přemyslidov je bil od 14.
Poglej Přemyslidi in Břetislav II.
Bedřih Češki
Bedřih (češko Bedřich, nemško Friedrich) iz dinastije Přemyslidov je bil od leta 1172 do 1173 in ponovno od 1178 do svoje smrti vojvoda Češke, * okoli 1142, † 25. marec 1189.
Poglej Přemyslidi in Bedřih Češki
Belorusija
Belorusija (belorusko in rusko Беларусь, Belarus’), uradno Republika Belorusija, je celinska država v Vzhodni Evropi z glavnim mestom Minsk.
Poglej Přemyslidi in Belorusija
Bitka na Moravskem polju
Bitka na Moravskem polju (tudi bitka pri Suhih Krutih) se je odvijala na dan Sv. Rufusa v popoldanskih urah 26. avgusta 1278 na desnem bregu reke Morave med vasicama Dürnkrut (češko: Suché Kruty) in Jedenspeigen v današnji Spodnji Avstriji, 30 km južno od češko-avstrijske meje.
Poglej Přemyslidi in Bitka na Moravskem polju
Bořivoj I.
Bořivoj I. (češko Bořivoj I., latinsko Borzivogius) je bil prvi zgodovinsko dokumentirani vojvoda Češke in začetnik Přemyslidske dinastije, * ok.
Poglej Přemyslidi in Bořivoj I.
Bořivoj II.
Bořivoj II. iz dinastije Přemyslidov je bil od 25.
Poglej Přemyslidi in Bořivoj II.
Boleslav I. Češki
Boleslav I. Okrutni (češko Boleslav I. Ukrutný) iz dinastije Přemyslidov je bil od leta 935 do svoje smrti vladar (češko kníže, vojvoda) Vojvodine Češke, * 915, † 972.
Poglej Přemyslidi in Boleslav I. Češki
Boleslav I. Poljski
Boleslav I. Poljski ali Boleslav Hrabri (poljsko Bolesław Chrobry), poljski vojvoda in kralj, * 966/7, † 17. junij 1025.
Poglej Přemyslidi in Boleslav I. Poljski
Boleslav II. Češki
Boleslav II.
Poglej Přemyslidi in Boleslav II. Češki
Boleslav III. Češki
Boleslav III.
Poglej Přemyslidi in Boleslav III. Češki
Boleslav III. Poljski
Spomenik Boleslavu III. v Płocku. Boleslav III.
Poglej Přemyslidi in Boleslav III. Poljski
Brno
Brno (nemško Brünn) je drugo največje mesto Češke republike in največje (nekdanje glavno mesto, od sredine 17. stoletja naprej) zgodovinske dežele Moravske.
Poglej Přemyslidi in Brno
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Poglej Přemyslidi in Cezar (naslov)
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Přemyslidi in Donava
Ferdinand I. Habsburški
Ferdinand I. Habsburški, cesar Svetega rimskega cesarstva,* 24. marec 1503, Alcalá de Henares, Španija, † 25. julij 1564, Dunaj, Avstrija.
Poglej Přemyslidi in Ferdinand I. Habsburški
Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški
Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški (s polnim imenom Karl Leopold Joseph Franz Marcellin; imenovan tudi Ferdinand Dobrotljivi), avstrijski cesar od 1835 do 1848 in ogrski kralj kot Ferdinand V. od 1830,* 19. april 1793, Dunaj; † 29. junij 1875, Praga.
Poglej Přemyslidi in Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški
Ferdinand II. Habsburški
Ferdinand II.
Poglej Přemyslidi in Ferdinand II. Habsburški
Ferdinand III. Habsburški
Ferdinand III.
Poglej Přemyslidi in Ferdinand III. Habsburški
Ferdinand IV. Habsburški
Ferdinand IV., rimski kralj, češki kralj, hrvaški kralj, ogrski kralj.
Poglej Přemyslidi in Ferdinand IV. Habsburški
Filip Švabski
Filip Švabski, rimsko-nemški kralj in vojvoda Švabske (1198-1208) iz družine Hohenstaufen, rival cesarja Otona IV., izvoljeni škof škofije Würzburg in zato vojvoda Frankonije (1190-1191), mejni grof Toskane (1196-1208), * avgust 1177, † 21. junij 1208, Bamberg (umorjen).
Poglej Přemyslidi in Filip Švabski
Franc I. Habsburško-Lotarinški
Franc I. Avstrijski (polno ime Franz Joseph Karl von Habsburg-Lothringen), zadnji cesar Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti (kot Franc II.) in prvi avstrijski cesar (kot Franc I.), znani tudi kot dvojni cesar, * 12. februar 1768, Firence; † 2. marec 1835, Dunaj.
Poglej Přemyslidi in Franc I. Habsburško-Lotarinški
Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški
Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški ali Franc Jožef I. Avstrijski, avstrijski cesar, ogrski kralj, * 18. avgust 1830, Schönbrunn, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo, † 21. november 1916, Schönbrunn, Dunaj.
Poglej Přemyslidi in Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški
Frankovsko cesarstvo
Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.
Poglej Přemyslidi in Frankovsko cesarstvo
Friderik II. Hohenstaufen
Friderik II. Hohenstaufen, cesar Svetega rimskega cesarstva (1220-1250), kralj Sicilije (1198-1250), nemški kralj (1212-1220), jeruzalemski kralj (1225-1234) in švabski vojvoda (1212-1216), * 26. december 1194 Jesi, Kraljevina Sicilija, danes Italija, † 13. december 1250, Castel Fiorentino pri San Severu, danes Torremaggiore (Foggia, Italija).
Poglej Přemyslidi in Friderik II. Hohenstaufen
Gniezno
Gniezno (Gnesen, Gnesna) je mesto v osrednjii zahodni Poljski okoli 50 km vzhodno od Poznanja.
Poglej Přemyslidi in Gniezno
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Přemyslidi in Habsburžani
Henrik IV. Nemški
Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso.
Poglej Přemyslidi in Henrik IV. Nemški
Henrik VI. Hohenstaufen
Henrik VI.
Poglej Přemyslidi in Henrik VI. Hohenstaufen
Hofburg
Palača Hofburg je bivša cesarska palača v središču mesta Dunaj, Avstrija.
Poglej Přemyslidi in Hofburg
Hostivit
Hostivit je bil zadnji od sedmih čeških mitskih knezov med (prav tako mitskim) ustanoviteljem dinastije Přemyslidov Přemyslom Oračem in prvim zgodovinskim knezom Bořivojem I. Imena knezov so bila najprej zapisana v Kozmovi Češki kroniki in nato prenesena v zgodovinske knjige 19.
Poglej Přemyslidi in Hostivit
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Poglej Přemyslidi in Jadransko morje
Jaromir Češki
Jaromir (češko Jaromír) je bil član Přemyslidske dinastije, ki je leta 1003, 1004 do 1012 in ponovno od 1034 do 1035 vladal kot vojvoda Češke, * 70.
Poglej Přemyslidi in Jaromir Češki
Jožef I. Habsburški
Jožef I., kralj Ogrske (od 1687), rimski kralj (1690), kralj Češke (1705) in rimskonemški cesar * 26. julij 1678, Dunaj, † 17. april 1711 Dunaj Jožef I. je bil starejši sin Leopolda I. in Eleonore-Magdalene Pfalško-Neuburške.
Poglej Přemyslidi in Jožef I. Habsburški
Jožef II. Habsburško-Lotarinški
Jožef II.
Poglej Přemyslidi in Jožef II. Habsburško-Lotarinški
Karel I. Habsburško-Lotarinški
Karel I. Habsburško-Lotarinški (s polnim imenom Karl Franz Josef Ludwig Hubert Georg Maria von Habsburg-Lothringen), zadnji avstrijski cesar in ogrski kralj (kot Karel IV.), * 17. avgust 1887, Persenbeug, † 1. april 1922, Funchal, Madeira.
Poglej Přemyslidi in Karel I. Habsburško-Lotarinški
Karel IV. Luksemburški
Karel IV., rimsko-nemški in češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. maj 1316, Praga, † 29. november 1378, Praga.
Poglej Přemyslidi in Karel IV. Luksemburški
Karel VI. Habsburški
Karel VI.
Poglej Přemyslidi in Karel VI. Habsburški
Křesomysl
Křesomysl je bil peti od sedmih čeških mitskih knezov med (prav tako mitskim) ustanoviteljem dinastije Přemyslidov Přemyslom Oračem in prvim zgodovinskim knezom Bořivojem I. Imena knezov so bila prvič zapisana v Kozmovi ''Kroniki Čehov'' in nato prenesena v večino zgodovinskih knjig 19.
Poglej Přemyslidi in Křesomysl
Konrad I. Češki
Konrad I. Brnjenski (češko Konrád I. Brněnský) iz dinastije Přemyslidov je bil leta 1092 osem mesecev vojvoda Češke, * okoli 1035, † 6. september 1092.
Poglej Přemyslidi in Konrad I. Češki
Konrad II. Oton
Konrad II.
Poglej Přemyslidi in Konrad II. Oton
Koroška (vojvodina)
Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Přemyslidi in Koroška (vojvodina)
Koroška (zvezna dežela)
Razgled na del Koroške iz Karavank Koróška (nemško Kärnten; slovensko avstrijska Koroška, staroslovensko Korotan) je avstrijska zvezna dežela na jugu Avstrije.
Poglej Přemyslidi in Koroška (zvezna dežela)
Krakov
Krakov je eno najstarejših, drugo največje in z več vidikov tudi drugo najpomembnejše mesto na Poljskem ter glavno mesto Malopoljskega vojvodstva.
Poglej Přemyslidi in Krakov
Kralj
Kralj (tudi v južnoslovanskih jezikih, v nem. König, v italijanščini Re, v francoščini Roi, v španščini in portugalščini Rei, v angleščini King, v češčini Král, v poljščini Król, v madžarščini Király) je vladarski naslov, pridobljen dedno ali z izvolitvijo.
Poglej Přemyslidi in Kralj
Kraljevina Češka
Kraljevina Češka (češko České království, latinsko Regnum Bohemiae) je bila v srednjem in zgodnjem novem veku monarhija v Srednji Evropi in predhodnica sodobne Republike Češke.
Poglej Přemyslidi in Kraljevina Češka
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Poglej Přemyslidi in Kranjska
Kranjska krajina
Kranjska krajina (tudi znana kot Kranjska marka, pri čemer izraz krajina mdr. pomeni „obmejno območje, pokrajino“ v vseh slovanskih jezikih) je bila od 973 (po drugih virih 976) ena od mejnih grofij ali krajin, podrejenih Vojvodini Koroški.
Poglej Přemyslidi in Kranjska krajina
Krona kraljevine Poljske
Krona kraljevine Poljske (poljsko Korona Królestwa Polskiego, latinsko Corona Regni Poloniae), skrajšano Poljska krona ali Kraljevina Poljska, pogovorno Krona, je ime zgodovinskih poznosrednjeveških ozemelj v domeni poljskega kralja, vključno s samo Kraljevino Poljsko.
Poglej Přemyslidi in Krona kraljevine Poljske
Kutna Gora
Kutna Gora (češko Kutná Hora; srednjeveško češko Hory Kutné; nemško Kuttenberg) je mesto v osrednječeški pokrajini (Středočeský kraj) na Češkem.
Poglej Přemyslidi in Kutna Gora
Ladislav Posmrtni
Ladislav (imenovan Posmrtni), avstrijski vojvoda, češki in ogrski kralj, * 22. februar 1440, Komárno; † 23. november 1457, Praga.
Poglej Přemyslidi in Ladislav Posmrtni
Leopold I. Habsburški
Leopold I. Habsburški, rimsko-nemški cesar (1658), kralj Ogrske (1655), Češke (1656), Hrvaške in Slavonije (1657), * 9. junij 1640, Dunaj, † 5. maj 1705, Dunaj.
Poglej Přemyslidi in Leopold I. Habsburški
Leopold II. Habsburško-Lotarinški
Leopold II., rojen kot Peter Leopold Jožef, toskanski vojvoda in rimsko-nemški cesar, * 5. maj 1747, Dunaj, † 1. marec 1792, Dunaj.
Poglej Přemyslidi in Leopold II. Habsburško-Lotarinški
Libuše
Libuše in Přemysl, delo češkega kiparja Myslbeka Libuše je legendarna oseba iz češke zgodovine, češka kneginja in žena Přemysla Orača.
Poglej Přemyslidi in Libuše
Lotar Supplinburški
Lotar Supplinburški, Lotar III. ali II., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški kralj, saški vojvoda, * pred 9. junij 1075, Lutterloh, † 3. december 1137, Breitenwang, Tirolska.
Poglej Přemyslidi in Lotar Supplinburški
Ludvik II. Jagelo
Ludvik II. (madžarsko: II. Lajos, češko: Ludvík Jagellonský, hrvaško: Ludovik II.), ogrsko-hrvaški in češki kralj, * 1. julij 1506, Budim, Ogrsko kraljestvo, † 29. avgust 1526, Mohač, Ogrsko kraljestvo.
Poglej Přemyslidi in Ludvik II. Jagelo
Maksimilijan II. Habsburški
Maksimilijan II.
Poglej Přemyslidi in Maksimilijan II. Habsburški
Marija Terezija
Marija Terezija (nemško: Maria Theresia), vladarica habsburških dežel, * 13. maj 1717, Dunaj, † 29. november 1780, Dunaj.
Poglej Přemyslidi in Marija Terezija
Matija Habsburški
Matija Habsburški, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 24. februar 1557, Dunaj, † 20. marec 1619, Dunaj.
Poglej Přemyslidi in Matija Habsburški
Mnata
Mnata (češko Mnata) je bil drugi od sedmih čeških mitskih knezov med (prav tako mitskim) Přemyslom Oračem, ustanoviteljem dinastije Přemyslidov, in prvim zgodovinskim knezom Bořivojem I. Imena knezov so bila prvič zapisana v ''Kozmovi kroniki'' in nato prenesena v večino zgodovinskih knjig 19.
Poglej Přemyslidi in Mnata
Moravska
Moravska (latinsko Moravia, češko in slovaško Morava, nemško Mähren) je zgodovinska pokrajina Češke republike (prej tudi Avstro-Ogrske oz. Avstrijskega cesarstva).
Poglej Přemyslidi in Moravska
Napoleonske vojne
Napoleonske vojne je naziv za niz vojn, ki so potekale v času vladanja Napoleona Bonaparta v Franciji.
Poglej Přemyslidi in Napoleonske vojne
Neklan
Neklan je bil šesti od sedmih čeških mitskih knezov med (prav tako mitskim) ustanoviteljem dinastije Přemyslidov Přemyslom Oračem in prvim zgodovinskim knezom Bořivojem I. Imena knezov so bila prvič zapisana v Kozmovi Češki kroniki in nato prenesena v zgodovinske knjige 19.
Poglej Přemyslidi in Neklan
Nezamysl
Nezamysl je bil prvi od sedmih mitskih čeških knezov med (prav tako mitskim) ustanoviteljem dinastije Přemyslidov Přemyslom Oračem in prvim zgodovinskim knezom Bořivojem.
Poglej Přemyslidi in Nezamysl
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Přemyslidi in Ogrska
Oldřih Češki
Oldřih (češko Oldřich, latinsko Odalricus, Udalrichus, nemško Odalric, Udalrich) iz dinastije Přemyslidov je bil od leta 1012 do 1033 in nekaj časa leta 1034 vojvoda Češke, * okoli 975, 9. november 1034 ali 1042.
Poglej Přemyslidi in Oldřih Češki
Olomuc
Olomuc (češko Olomouc, lokalno/narečno moravsko Holomóc ali Olomóc, nemško Olmütz, latinsko Olomucium ali Iuliomontium, poljsko Ołomuniec) je mesto na Moravskem v vzhodnem delu Češke in je šesto največje mesto v Češki republiki z okoli 100.000 prebivalci (metropolitansko območje s širšo okolico mesta pa šteje okoli 400.000 ljudi).
Poglej Přemyslidi in Olomuc
Otokar I. Češki
Otokar I. Přemysl (češko Přemysl I. Otakar) je bil od leta 1192 vojvoda Češke in kasneje dobil naslov kralja, prvič leta 1198 od Filipa Švabskega, nato leta 1203 od Otona IV. Brunsviškega in leta 1212 od Friderika II., * okoli 1155, † 15. december 1230, Praga.
Poglej Přemyslidi in Otokar I. Češki
Otokar II. Přemysl
Otokar II.
Poglej Přemyslidi in Otokar II. Přemysl
Oton IV. Nemški
Oton IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, poitouski grof, akvitanski vojvoda, * 1175 ali kasneje, † 19. maj 1218, Harzburg.
Poglej Přemyslidi in Oton IV. Nemški
Papež Aleksander IV.
Papež Aleksander IV., rojen kot Rinaldo dei Conti di Segni, je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * okrog 1199 Jenne (Lacij, Papeška država Sveto rimsko cesarstvo), † 25. maj 1261 Viterbo (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo.
Poglej Přemyslidi in Papež Aleksander IV.
Přemysl Orač
Přemysl Orač (češko Přemysl Oráč) je bil legendarni (mitski) mož češke legendarne (mitske) kneginje Libuše in začetnik češke vladarske dinastije Přemyslidov.
Poglej Přemyslidi in Přemysl Orač
Pjasti
Pjasti (poljsko Piastowie) so bili prva poljska vladarska dinastija.
Poglej Přemyslidi in Pjasti
Plzen
Plzen je mesto na zahodu Češke, sedež plzenskega okraja.
Poglej Přemyslidi in Plzen
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Poglej Přemyslidi in Poljska
Praški groš
Groš Venčeslava II., prednja stran Groš Venčeslava II., hrbtna stran Praški groš (češko Pražský groš, nemško Prager Groschen, latinsko grossus Pragensis, poljsko grosz praski) je bil srebrnik, ki ga je začel kovati češki kralj Venčeslav II.
Poglej Přemyslidi in Praški groš
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Poglej Přemyslidi in Praga
Rimsko-nemški kralj
Rimski kralj ali rimsko-nemški kralj je eden od nazivov za vladarja Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Přemyslidi in Rimsko-nemški kralj
Rudolf I. Habsburški
Rudolf I. Habsburški je bil od leta 1273 do svoje smrti prvi nemški kralj iz dinastije Habsburžanov, * 1. maj 1218, grad Limburg (Baden), † 15. julij 1291, Speyer Rudolfova izvolitev je pomenila konec dolgega medvladja, ki se je začelo po smrti cesarja Friderika II. Hohenstaufena leta 1250.
Poglej Přemyslidi in Rudolf I. Habsburški
Rudolf II. Habsburški
Rudolf II.
Poglej Přemyslidi in Rudolf II. Habsburški
Salzburg (zvezna dežela)
Salzburg (nemško Land Salzburg, zastarelo slovensko poimeniovanje Solnograško) je zvezna dežela Avstrije.
Poglej Přemyslidi in Salzburg (zvezna dežela)
Sigismund Luksemburški
Sigismund Luksemburški, ogrski, hrvaški, rimsko-nemški, češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. februar 1368, Nürnberg, † 9. december 1437, Znojmo, južna Moravska.
Poglej Přemyslidi in Sigismund Luksemburški
Soběslav I. Češki
Soběslav I. (latinsko Sobeslaus) je bil od leta 1125 do svoje smrti knez Češke, * 1090, Praga, † 14. februar 1140, Hostin Hradec.
Poglej Přemyslidi in Soběslav I. Češki
Soběslav II.
Soběslav II., imenovan knez kmetov (princeps rusticorum) ali kralj kmetov, je bil od leta 1173 do 1178 vojvoda Češke, * okoli 1128, † 9.
Poglej Přemyslidi in Soběslav II.
Spytihněv I.
Spytihněv I. iz dinastije Přemyslidov je bil od leta 894 ali 895 do svoje smrti vojvoda Češke, * okoli 875, † 915.
Poglej Přemyslidi in Spytihněv I.
Spytihněv II.
Spytihněv II. (češko Spytihněv II., latinsko Spitigneus) iz dinastije Přemyslidov je bil od leta 1055 do svoje smrti vojvoda Češke, * 1031, Olomuc, † 28. januar 1061, Hradec nad Moravico.
Poglej Přemyslidi in Spytihněv II.
Svatopluk Olomuški
Svatopluk Olomuški (češko Svatopluk Olomoucký) je bil od leta 1107 do njegovega umora leta 1109 češki vojvoda, * okoli 1080, † 21. september 1109, Głogów, Kraljevina Poljska Njegovo vladavino so zaznamovali ostri spori zaradi češkega prestola.
Poglej Přemyslidi in Svatopluk Olomuški
Sveta Ciril in Metod
Sveti Ciril in Metod Sveta Ciril in Metod sta bila bizantinska misijonarja, ki sta najbolj znana po pokristjanjevanju Slovanov.
Poglej Přemyslidi in Sveta Ciril in Metod
Sveti Venceslav
Venceslav (češ. Václav; nem. Wenzel) je bil sin češkega vojvode Vratislava I. in njegove žene Dragomire, ter vnuk svete Ljudmile.
Poglej Přemyslidi in Sveti Venceslav
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Přemyslidi in Sveto rimsko cesarstvo
Tirolska (zvezna dežela)
Tirolska (Tirol) je zvezna dežela Avstrije, ki leži v zahodnem, "zoženem" delu Avstrije, "stisnjena" med Nemčijo (Bavarsko) na severu, Italijo (Trentino - Zgornje Poadižje ali Južno Tirolsko) na jugu, Švico (kanton Graubünden) na jugozahodu ter avstrijskimi zveznimi deželami Predarlsko na zahodu ter Salzburško in Koroško (Vzhodna Tirolska) na vzhodu.
Poglej Přemyslidi in Tirolska (zvezna dežela)
Velikomoravska
Svetopolka I. Velikomóravska (latinsko Moravia Magna) je bila slovanska država, ki je med letom 833 in zgodnjim 10. stoletjem obstajala na ozemlju današnje Moravske (del Češke) in Slovaške.
Poglej Přemyslidi in Velikomoravska
Venčeslav I. Češki
Venčeslav I. Češki (češko Václav I), znan kot Enooki, je bil od leta 1230 do 1253 kralj Češke, * okoli 1205, † 23. september 1253.
Poglej Přemyslidi in Venčeslav I. Češki
Venčeslav II. Češki
Venčeslav II.
Poglej Přemyslidi in Venčeslav II. Češki
Venčeslav III. Češki
Venčeslav III. (češko Václav III, madžarsko Vencel, poljsko Wacław, hrvaško Vjenceslav, slovaško Václav) je bil od leta 1301 do 1305 kralj Ogrske in Hrvaške in od leta 1305 kralj Češke in Poljske, * 6. oktober 1289, Praga, Kraljevina Češka, † 4.
Poglej Přemyslidi in Venčeslav III. Češki
Venčeslav IV. Češki
Venčeslav IV.
Poglej Přemyslidi in Venčeslav IV. Češki
Vladislav I. Češki
Vladislav I. (češko Vladislav I.) je bil v letih 1109 do 1117 in od 1120 do svoje smrti vojvoda Češke, * okoli 1065, † 12. april 1125.
Poglej Přemyslidi in Vladislav I. Češki
Vladislav II. Češki
Vladislav II. (češko Vladislav II.) je bil od leta 1140 vojvoda in nato od leta 1158 do svojega odstopa leta 1173 kralj Češke, * ok.
Poglej Přemyslidi in Vladislav II. Češki
Vladislav II. Ogrski
Vladislav II.
Poglej Přemyslidi in Vladislav II. Ogrski
Vladivoj Češki
Vladivoj (češko Vladivoj, poljsko Władywoj) je bil od leta 1002 do svoje smrti vojvoda Češke, * okoli 981, † januar 1003.
Poglej Přemyslidi in Vladivoj Češki
Vltava
Vltava (Moldau) je s 430 km dolžine najdaljša Češka reka.
Poglej Přemyslidi in Vltava
Vnislav
Vnislav (češko Vnislav) je bil četrti od sedmih čeških mitskih knezov med (prav tako mitskim) ustanoviteljem dinastije Přemyslidov Přemyslom Oračem in prvim zgodovinskim knezom Bořivojem I. Imena knezov so bila prvič zapisana v Kozmovi ''Kroniki Čehov'' in nato prenesena v večino zgodovinskih knjig 19.
Poglej Přemyslidi in Vnislav
Vojen
Vojen (češko Vojen) je bil tretji od sedmih čeških mitskih knezov med (prav tako mitskim) ustanoviteljem dinastije Přemyslidov Přemyslom Oračem in prvim zgodovinskim knezom Bořivojem I. Imena knezov so bila prvič zapisana v Kozmovi ''Kroniki Čehov'' in nato prenesena v večino zgodovinskih knjig 19.
Poglej Přemyslidi in Vojen
Vojvodina Avstrija
Vojvodina Avstrija, vojvodina Svetega rimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Přemyslidi in Vojvodina Avstrija
Vojvodina Češka
Vojvodina Češka (češko České knížectví) je bila v zgodnjem in visokem srednjem veku monarhija in vojvodina Svetega rimskega cesarstva v Srednji Evropi. Vojvodino so okoli leta 870 ustanovili Čehi kot del Velikomoravske. Češka se je potem, ko je knez Spitihnjev I.
Poglej Přemyslidi in Vojvodina Češka
Vratislav I. Češki
Vratislav I. (češko Vratislav I.) iz dinastije Přemyslidov je bil od leta 915 do svoje smrti vojvoda Češke, * ok.
Poglej Přemyslidi in Vratislav I. Češki
Vratislav II.
Vratislav II. iz dinastije Přemyslidov je bil češki vojvoda in prvi češki kralj, * okoli 1032, † 14. januar 1092.
Poglej Přemyslidi in Vratislav II.
Vroclav
Vroclav na Poljskem Mestna hiša v Vroclavu Osrednji mestni trg Vroclav Vroclav (šlezijsko in) je največje mesto in zgodovinska prestolnica Šlezije na Poljskem (do 1945 v Nemčiji) in rečno pristanišče na reki Odri.
Poglej Přemyslidi in Vroclav
Zahodni Slovani
Zahodni Slovani so slovanski narodi, ki govorijo zahodnoslovanske jezike.Ilya Gavritukhin, Vladimir Petrukhin (2015). Yury Osipov (ur.).. Great Russian Encyclopedia (v 35 knjigah). Vol. 30. str. 388–389. Zahodni Slovani so se okoli 7. stoletja ločili od slovanske glavnine in do 8. in 9. stoletja ustanovili svoje neodvisne države v srednji Evropi.
Poglej Přemyslidi in Zahodni Slovani
Znojmo
Znojmo (nemško Znaim) je mesto v Južni Moravski na Češkem, tudi upravno središče okrožja Znojmo.
Poglej Přemyslidi in Znojmo
Prav tako znan kot Dinastija Premysl.