Hitreje kot brskalnik!
118 odnosi: Adalbert Praški, Avstrija, Šlezija, Štajerska (vojvodina), Štajerska (zvezna dežela), Češka (zgodovinska dežela), Čehi, Baltsko morje, Břetislav I., Břetislav II., Bedřih Češki, Belorusija, Bitka na Moravskem polju, Bořivoj I., Bořivoj II., Boleslav I. Češki, Boleslav I. Poljski, Boleslav II. Češki, Boleslav III. Češki, Boleslav III. Poljski, Brno, Cezar (naslov), Donava, Ferdinand I. Habsburški, Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški, Ferdinand II. Habsburški, Ferdinand III. Habsburški, Ferdinand IV. Habsburški, Filip Švabski, Franc I. Habsburško-Lotarinški, Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški, Frankovsko cesarstvo, Friderik II. Hohenstaufen, Gniezno, Habsburžani, Henrik IV. Nemški, Henrik VI. Hohenstaufen, Hofburg, Hostivit, Jadransko morje, Jaromir Češki, Jožef I. Habsburški, Jožef II. Habsburško-Lotarinški, Karel I. Habsburško-Lotarinški, Karel IV. Luksemburški, Karel VI. Habsburški, Křesomysl, Konrad I. Češki, Konrad II. Oton, Koroška (vojvodina), ..., Koroška (zvezna dežela), Krakov, Kralj, Kraljevina Češka, Kranjska, Kranjska krajina, Krona kraljevine Poljske, Kutna Gora, Ladislav Posmrtni, Leopold I. Habsburški, Leopold II. Habsburško-Lotarinški, Libuše, Lotar Supplinburški, Ludvik II. Jagelo, Maksimilijan II. Habsburški, Marija Terezija, Matija Habsburški, Mnata, Moravska, Napoleonske vojne, Neklan, Nezamysl, Ogrska, Oldřih Češki, Olomuc, Otokar I. Češki, Otokar II. Přemysl, Oton IV. Nemški, Papež Aleksander IV., Přemysl Orač, Pjasti, Plzen, Poljska, Praški groš, Praga, Rimsko-nemški kralj, Rudolf I. Habsburški, Rudolf II. Habsburški, Salzburg (zvezna dežela), Sigismund Luksemburški, Soběslav I. Češki, Soběslav II., Spytihněv I., Spytihněv II., Svatopluk Olomuški, Sveta Ciril in Metod, Sveti Venceslav, Sveto rimsko cesarstvo, Tirolska (zvezna dežela), Velikomoravska, Venčeslav I. Češki, Venčeslav II. Češki, Venčeslav III. Češki, Venčeslav IV. Češki, Vladislav I. Češki, Vladislav II. Češki, Vladislav II. Ogrski, Vladivoj Češki, Vltava, Vnislav, Vojen, Vojvodina Avstrija, Vojvodina Češka, Vratislav I. Češki, Vratislav II., Vroclav, Zahodni Slovani, Znojmo. Razširi indeks (68 več) »
Adalbert Praški
Sveti Adalbert Praški, tudi Vojteh Praški češki katoliški škof in svetnik, * 956, † 23. april 997.
Novo!!: Přemyslidi in Adalbert Praški · Poglej več »
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Novo!!: Přemyslidi in Avstrija · Poglej več »
Šlezija
Šlezija je zgodovinska pokrajina v Srednji Evropi.
Novo!!: Přemyslidi in Šlezija · Poglej več »
Štajerska (vojvodina)
Vojvodski klobuk, pokrivalo štajerskih vojvod Štájerska, vojvodina Svetorimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Habsburške monarhije, ki je obstajala do leta 1918.
Novo!!: Přemyslidi in Štajerska (vojvodina) · Poglej več »
Štajerska (zvezna dežela)
Štajerska (nemško Steiermark) je zvezna dežela Avstrije.
Novo!!: Přemyslidi in Štajerska (zvezna dežela) · Poglej več »
Češka (zgodovinska dežela)
Češka, včasih tudi Bohemija (češko Čechy; nemško Böhmen) je zgodovinska pokrajina, ki tvori skupaj z Moravsko (Morava) in češkim delom Šlezije (České Slezsko) večji del današnje Češke republike.
Novo!!: Přemyslidi in Češka (zgodovinska dežela) · Poglej več »
Čehi
Čehi (češko Češi) so zahodni Slovani, ki so naseljeni v Srednji Evropi; primarno na področju Češke (ok. 10 milijonov).
Novo!!: Přemyslidi in Čehi · Poglej več »
Baltsko morje
Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.
Novo!!: Přemyslidi in Baltsko morje · Poglej več »
Břetislav I.
Břetislav I. (češko Břetislav I.) iz dinastije Přemyslidov, znan kot "češki Ahil", je bil od leta 1034 do svoje smrti vojvoda Češke, * 1002/1005, † 10. januar 1055.
Novo!!: Přemyslidi in Břetislav I. · Poglej več »
Břetislav II.
Břetislav II. iz dinastije Přemyslidov je bil od 14.
Novo!!: Přemyslidi in Břetislav II. · Poglej več »
Bedřih Češki
Bedřih (češko Bedřich, nemško Friedrich) iz dinastije Přemyslidov je bil od leta 1172 do 1173 in ponovno od 1178 do svoje smrti vojvoda Češke, * okoli 1142, † 25. marec 1189.
Novo!!: Přemyslidi in Bedřih Češki · Poglej več »
Belorusija
Belorusija (belorusko in rusko Беларусь, Belarus’), uradno Republika Belorusija, je celinska država v Vzhodni Evropi z glavnim mestom Minsk.
Novo!!: Přemyslidi in Belorusija · Poglej več »
Bitka na Moravskem polju
Bitka na Moravskem polju (tudi bitka pri Suhih Krutih) se je odvijala na dan Sv. Rufusa v popoldanskih urah 26. avgusta 1278 na desnem bregu reke Morave med vasicama Dürnkrut (češko: Suché Kruty) in Jedenspeigen v današnji Spodnji Avstriji, 30 km južno od češko-avstrijske meje.
Novo!!: Přemyslidi in Bitka na Moravskem polju · Poglej več »
Bořivoj I.
Bořivoj I. (češko Bořivoj I., latinsko Borzivogius) je bil prvi zgodovinsko dokumentirani vojvoda Češke in začetnik Přemyslidske dinastije, * ok.
Novo!!: Přemyslidi in Bořivoj I. · Poglej več »
Bořivoj II.
Bořivoj II. iz dinastije Přemyslidov je bil od 25.
Novo!!: Přemyslidi in Bořivoj II. · Poglej več »
Boleslav I. Češki
Boleslav I. Okrutni (češko Boleslav I. Ukrutný) iz dinastije Přemyslidov je bil od leta 935 do svoje smrti vladar (češko kníže, vojvoda) Vojvodine Češke, * 915, † 972.
Novo!!: Přemyslidi in Boleslav I. Češki · Poglej več »
Boleslav I. Poljski
Boleslav I. Poljski ali Boleslav Hrabri (poljsko Bolesław Chrobry), poljski vojvoda in kralj, * 966/7, † 17. junij 1025.
Novo!!: Přemyslidi in Boleslav I. Poljski · Poglej več »
Boleslav II. Češki
Boleslav II.
Novo!!: Přemyslidi in Boleslav II. Češki · Poglej več »
Boleslav III. Češki
Boleslav III.
Novo!!: Přemyslidi in Boleslav III. Češki · Poglej več »
Boleslav III. Poljski
Spomenik Boleslavu III. v Płocku. Boleslav III.
Novo!!: Přemyslidi in Boleslav III. Poljski · Poglej več »
Brno
Brno (nemško Brünn) je drugo največje mesto Češke republike in največje (nekdanje glavno mesto, od sredine 17. stoletja naprej) zgodovinske dežele Moravske.
Novo!!: Přemyslidi in Brno · Poglej več »
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Novo!!: Přemyslidi in Cezar (naslov) · Poglej več »
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Novo!!: Přemyslidi in Donava · Poglej več »
Ferdinand I. Habsburški
Ferdinand I. Habsburški, cesar Svetega rimskega cesarstva,* 24. marec 1503, Alcalá de Henares, Španija, † 25. julij 1564, Dunaj, Avstrija.
Novo!!: Přemyslidi in Ferdinand I. Habsburški · Poglej več »
Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški
Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški (s polnim imenom Karl Leopold Joseph Franz Marcellin; imenovan tudi Ferdinand Dobrotljivi), avstrijski cesar od 1835 do 1848 in ogrski kralj kot Ferdinand V. od 1830,* 19. april 1793, Dunaj; † 29. junij 1875, Praga.
Novo!!: Přemyslidi in Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški · Poglej več »
Ferdinand II. Habsburški
Ferdinand II.
Novo!!: Přemyslidi in Ferdinand II. Habsburški · Poglej več »
Ferdinand III. Habsburški
Ferdinand III.
Novo!!: Přemyslidi in Ferdinand III. Habsburški · Poglej več »
Ferdinand IV. Habsburški
Ferdinand IV., rimski kralj, češki kralj, hrvaški kralj, ogrski kralj.
Novo!!: Přemyslidi in Ferdinand IV. Habsburški · Poglej več »
Filip Švabski
Filip Švabski, rimsko-nemški kralj in vojvoda Švabske (1198-1208) iz družine Hohenstaufen, rival cesarja Otona IV., izvoljeni škof škofije Würzburg in zato vojvoda Frankonije (1190-1191), mejni grof Toskane (1196-1208), * avgust 1177, † 21. junij 1208, Bamberg (umorjen).
Novo!!: Přemyslidi in Filip Švabski · Poglej več »
Franc I. Habsburško-Lotarinški
Franc I. Avstrijski (polno ime Franz Joseph Karl von Habsburg-Lothringen), zadnji cesar Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti (kot Franc II.) in prvi avstrijski cesar (kot Franc I.), znani tudi kot dvojni cesar, * 12. februar 1768, Firence; † 2. marec 1835, Dunaj.
Novo!!: Přemyslidi in Franc I. Habsburško-Lotarinški · Poglej več »
Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški
Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški ali Franc Jožef I. Avstrijski, avstrijski cesar, ogrski kralj, * 18. avgust 1830, Schönbrunn, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo, † 21. november 1916, Schönbrunn, Dunaj.
Novo!!: Přemyslidi in Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški · Poglej več »
Frankovsko cesarstvo
Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.
Novo!!: Přemyslidi in Frankovsko cesarstvo · Poglej več »
Friderik II. Hohenstaufen
Friderik II. Hohenstaufen, cesar Svetega rimskega cesarstva (1220-1250), kralj Sicilije (1198-1250), nemški kralj (1212-1220), jeruzalemski kralj (1225-1234) in švabski vojvoda (1212-1216), * 26. december 1194 Jesi, Kraljevina Sicilija, danes Italija, † 13. december 1250, Castel Fiorentino pri San Severu, danes Torremaggiore (Foggia, Italija). Bil je sin Henrika VI. in Konstance Sicilske, zadnje normanske kraljice.
Novo!!: Přemyslidi in Friderik II. Hohenstaufen · Poglej več »
Gniezno
Gniezno (Gnesen, Gnesna) je mesto v osrednjii zahodni Poljski okoli 50 km vzhodno od Poznanja.
Novo!!: Přemyslidi in Gniezno · Poglej več »
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Novo!!: Přemyslidi in Habsburžani · Poglej več »
Henrik IV. Nemški
Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso. Rimsko-nemški kralj je postal šestleten. Posvetno in cerkveno plemstvo je znalo njegovo mladoletnost dobro izkoristiti v svoj prid. Takoj ko je petnajstleten zavladal samostojno, je skušal Henrik kraljevemu položaju, nekoliko nespretno in z opiranjem na nižje plemstvo, povrniti nekdanji ugled. Pri tem se mu je uprlo saško plemstvo. Henriku je uspelo zadušiti saški upor, a se je takoj za tem zapletel v spor s papežem Gregorjem VII., ki je Henrika izobčil. Izobčenje je dalo legitimnost nameri najvplivnejših nemških knezov, da kralja odstavijo. Da bi se temu izognil, se je osebno ponižal in šel prosit papeža v Canosso za odpuščanje, ki ga je tudi dobil (januarja 1077). Kljub temu so nemški knezi izvolili protikralja, Rudolfa Švabskega. Kralj in protikralj sta se nekaj let bojevala brez odločitve. Gregor VII. je Henrika ponovno izobčil. Leta 1080 pa je prišlo do odločitve: protikralj je v boju padel, Henrik pa je z vojaškim pohodom v Italijo pregnal Gregorja VII. iz Rima, postavil za protipapeža Klemena III. in se pustil od njega kronati za cesarja. Leta 1087 je dobil Henrik še močnejšega nasprotnika, diplomatsko spretnega papeža Urbana II., ki je z novim elanom nadaljeval Gregorjev boj. Proti njemu Henrik z vojsko, ki jo je ponovno pripeljal v Italijo, ni uspel. Nasprotno, papež je s pozivom na križarsko vojno pridobil večji del evropskega plemstva. Na svojo stran je pridobil tudi Henrikovega sina Konrada, ki ga je malo pred tem dal oče kronati za nemškega kralja. Henrik se tako niti ni mogel vrniti domov, dokler leta 1087 močni Welfi, gospodarji Bavarske, razočarani nad sodelovanjem s papežem, niso prestopili nazaj na Henrikovo stran; Henriku so odprli alpske prelaze in lahko se je vrnil v Nemčijo. V Nemčiji je polagoma spet uveljavil svojo oblast, odstavil Konrada in za svojega naslednika določil drugega sina, Henrika V. Leta 1099 je umrl papež Urban II. in leto za njim tudi protipapež. Cerkvenega razkola ni bilo več in Henrik je iskal pot do sprave. Vendar Urbanov naslednik, papež Pashal II., za to ni imel posluha. Avtoriteta izobčenega kralja je vse boj kopnela tudi v Nemčiji. Leta 1104 ga je izdal še drugi sin, Henrik V., in stopil na čelo bavarskih upornikov. S prevaro je prijel očeta in ga prisilil, da se je odpovedal prestolu.
Novo!!: Přemyslidi in Henrik IV. Nemški · Poglej več »
Henrik VI. Hohenstaufen
Henrik VI.
Novo!!: Přemyslidi in Henrik VI. Hohenstaufen · Poglej več »
Hofburg
Palača Hofburg je bivša cesarska palača v središču mesta Dunaj, Avstrija.
Novo!!: Přemyslidi in Hofburg · Poglej več »
Hostivit
Hostivit je bil zadnji od sedmih čeških mitskih knezov med (prav tako mitskim) ustanoviteljem dinastije Přemyslidov Přemyslom Oračem in prvim zgodovinskim knezom Bořivojem I. Imena knezov so bila najprej zapisana v Kozmovi Češki kroniki in nato prenesena v zgodovinske knjige 19.
Novo!!: Přemyslidi in Hostivit · Poglej več »
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Novo!!: Přemyslidi in Jadransko morje · Poglej več »
Jaromir Češki
Jaromir (češko Jaromír) je bil član Přemyslidske dinastije, ki je leta 1003, 1004 do 1012 in ponovno od 1034 do 1035 vladal kot vojvoda Češke, * 70.
Novo!!: Přemyslidi in Jaromir Češki · Poglej več »
Jožef I. Habsburški
Jožef I., kralj Ogrske (od 1687), rimski kralj (1690), kralj Češke (1705) in rimskonemški cesar * 26. julij 1678, Dunaj, † 17. april 1711 Dunaj Jožef I. je bil starejši sin Leopolda I. in Eleonore-Magdalene Pfalško-Neuburške.
Novo!!: Přemyslidi in Jožef I. Habsburški · Poglej več »
Jožef II. Habsburško-Lotarinški
Jožef II.
Novo!!: Přemyslidi in Jožef II. Habsburško-Lotarinški · Poglej več »
Karel I. Habsburško-Lotarinški
Karel I. Habsburško-Lotarinški (s polnim imenom Karl Franz Josef Ludwig Hubert Georg Maria von Habsburg-Lothringen), zadnji avstrijski cesar in ogrski kralj (kot Karel IV.), * 17. avgust 1887, Persenbeug, † 1. april 1922, Funchal, Madeira.
Novo!!: Přemyslidi in Karel I. Habsburško-Lotarinški · Poglej več »
Karel IV. Luksemburški
Karel IV., rimsko-nemški in češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. maj 1316, Praga, † 29. november 1378, Praga.
Novo!!: Přemyslidi in Karel IV. Luksemburški · Poglej več »
Karel VI. Habsburški
Karel VI.
Novo!!: Přemyslidi in Karel VI. Habsburški · Poglej več »
Křesomysl
Křesomysl je bil peti od sedmih čeških mitskih knezov med (prav tako mitskim) ustanoviteljem dinastije Přemyslidov Přemyslom Oračem in prvim zgodovinskim knezom Bořivojem I. Imena knezov so bila prvič zapisana v Kozmovi ''Kroniki Čehov'' in nato prenesena v večino zgodovinskih knjig 19.
Novo!!: Přemyslidi in Křesomysl · Poglej več »
Konrad I. Češki
Konrad I. Brnjenski (češko Konrád I. Brněnský) iz dinastije Přemyslidov je bil leta 1092 osem mesecev vojvoda Češke, * okoli 1035, † 6. september 1092.
Novo!!: Přemyslidi in Konrad I. Češki · Poglej več »
Konrad II. Oton
Konrad II.
Novo!!: Přemyslidi in Konrad II. Oton · Poglej več »
Koroška (vojvodina)
Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.
Novo!!: Přemyslidi in Koroška (vojvodina) · Poglej več »
Koroška (zvezna dežela)
Razgled na del Koroške iz Karavank Koróška (nemško Kärnten; slovensko avstrijska Koroška, staroslovensko Korotan) je avstrijska zvezna dežela na jugu Avstrije.
Novo!!: Přemyslidi in Koroška (zvezna dežela) · Poglej več »
Krakov
Krakov je eno najstarejših, drugo največje in z več vidikov tudi drugo najpomembnejše mesto na Poljskem ter glavno mesto Malopoljskega vojvodstva.
Novo!!: Přemyslidi in Krakov · Poglej več »
Kralj
Kralj (tudi v južnoslovanskih jezikih, v nem. König, v italijanščini Re, v francoščini Roi, v španščini in portugalščini Rei, v angleščini King, v češčini Král, v poljščini Król, v madžarščini Király) je vladarski naslov, pridobljen dedno ali z izvolitvijo.
Novo!!: Přemyslidi in Kralj · Poglej več »
Kraljevina Češka
Kraljevina Češka (češko České království, latinsko Regnum Bohemiae) je bila v srednjem in zgodnjem novem veku monarhija v Srednji Evropi in predhodnica sodobne Republike Češke.
Novo!!: Přemyslidi in Kraljevina Češka · Poglej več »
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Novo!!: Přemyslidi in Kranjska · Poglej več »
Kranjska krajina
Kranjska krajina (tudi znana kot Kranjska marka, pri čemer izraz krajina mdr. pomeni „obmejno območje, pokrajino“ v vseh slovanskih jezikih) je bila od 973 (po drugih virih 976) ena od mejnih grofij ali krajin, podrejenih Vojvodini Koroški.
Novo!!: Přemyslidi in Kranjska krajina · Poglej več »
Krona kraljevine Poljske
Krona kraljevine Poljske (poljsko Korona Królestwa Polskiego, latinsko Corona Regni Poloniae), skrajšano Poljska krona ali Kraljevina Poljska, pogovorno Krona, je ime zgodovinskih poznosrednjeveških ozemelj v domeni poljskega kralja, vključno s samo Kraljevino Poljsko.
Novo!!: Přemyslidi in Krona kraljevine Poljske · Poglej več »
Kutna Gora
Kutna Gora (češko Kutná Hora; srednjeveško češko Hory Kutné; nemško Kuttenberg) je mesto v osrednječeški pokrajini (Středočeský kraj) na Češkem.
Novo!!: Přemyslidi in Kutna Gora · Poglej več »
Ladislav Posmrtni
Ladislav (imenovan Posmrtni), avstrijski vojvoda, češki in ogrski kralj, * 22. februar 1440, Komárno; † 23. november 1457, Praga.
Novo!!: Přemyslidi in Ladislav Posmrtni · Poglej več »
Leopold I. Habsburški
Leopold I. Habsburški, rimsko-nemški cesar (1658), kralj Ogrske (1655), Češke (1656), Hrvaške in Slavonije (1657), * 9. junij 1640, Dunaj, † 5. maj 1705, Dunaj.
Novo!!: Přemyslidi in Leopold I. Habsburški · Poglej več »
Leopold II. Habsburško-Lotarinški
Leopold II., rojen kot Peter Leopold Jožef, toskanski vojvoda in rimsko-nemški cesar, * 5. maj 1747, Dunaj, † 1. marec 1792, Dunaj.
Novo!!: Přemyslidi in Leopold II. Habsburško-Lotarinški · Poglej več »
Libuše
Libuše in Přemysl, delo češkega kiparja Myslbeka Libuše je legendarna oseba iz češke zgodovine, češka kneginja in žena Přemysla Orača.
Novo!!: Přemyslidi in Libuše · Poglej več »
Lotar Supplinburški
Lotar Supplinburški, Lotar III. ali II., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški kralj, saški vojvoda, * pred 9. junij 1075, Lutterloh, † 3. december 1137, Breitenwang, Tirolska.
Novo!!: Přemyslidi in Lotar Supplinburški · Poglej več »
Ludvik II. Jagelo
Ludvik II. (madžarsko: II. Lajos, češko: Ludvík Jagellonský, hrvaško: Ludovik II.), ogrsko-hrvaški in češki kralj, * 1. julij 1506, Budim, Ogrsko kraljestvo, † 29. avgust 1526, Mohač, Ogrsko kraljestvo.
Novo!!: Přemyslidi in Ludvik II. Jagelo · Poglej več »
Maksimilijan II. Habsburški
Maksimilijan II.
Novo!!: Přemyslidi in Maksimilijan II. Habsburški · Poglej več »
Marija Terezija
Marija Terezija (nemško: Maria Theresia), vladarica habsburških dežel, * 13. maj 1717, Dunaj, † 29. november 1780, Dunaj.
Novo!!: Přemyslidi in Marija Terezija · Poglej več »
Matija Habsburški
Matija Habsburški, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 24. februar 1557, Dunaj, † 20. marec 1619, Dunaj.
Novo!!: Přemyslidi in Matija Habsburški · Poglej več »
Mnata
Mnata (češko Mnata) je bil drugi od sedmih čeških mitskih knezov med (prav tako mitskim) Přemyslom Oračem, ustanoviteljem dinastije Přemyslidov, in prvim zgodovinskim knezom Bořivojem I. Imena knezov so bila prvič zapisana v ''Kozmovi kroniki'' in nato prenesena v večino zgodovinskih knjig 19.
Novo!!: Přemyslidi in Mnata · Poglej več »
Moravska
Moravska (latinsko Moravia, češko in slovaško Morava, nemško Mähren) je zgodovinska pokrajina Češke republike (prej tudi Avstro-Ogrske oz. Avstrijskega cesarstva).
Novo!!: Přemyslidi in Moravska · Poglej več »
Napoleonske vojne
Napoleonske vojne je naziv za niz vojn, ki so potekale v času vladanja Napoleona Bonaparta v Franciji.
Novo!!: Přemyslidi in Napoleonske vojne · Poglej več »
Neklan
Neklan je bil šesti od sedmih čeških mitskih knezov med (prav tako mitskim) ustanoviteljem dinastije Přemyslidov Přemyslom Oračem in prvim zgodovinskim knezom Bořivojem I. Imena knezov so bila prvič zapisana v Kozmovi Češki kroniki in nato prenesena v zgodovinske knjige 19.
Novo!!: Přemyslidi in Neklan · Poglej več »
Nezamysl
Nezamysl je bil prvi od sedmih mitskih čeških knezov med (prav tako mitskim) ustanoviteljem dinastije Přemyslidov Přemyslom Oračem in prvim zgodovinskim knezom Bořivojem.
Novo!!: Přemyslidi in Nezamysl · Poglej več »
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Novo!!: Přemyslidi in Ogrska · Poglej več »
Oldřih Češki
Oldřih (češko Oldřich, latinsko Odalricus, Udalrichus, nemško Odalric, Udalrich) iz dinastije Přemyslidov je bil od leta 1012 do 1033 in nekaj časa leta 1034 vojvoda Češke, * okoli 975, 9. november 1034 ali 1042.
Novo!!: Přemyslidi in Oldřih Češki · Poglej več »
Olomuc
Olomuc (češko Olomouc, lokalno/narečno moravsko Holomóc ali Olomóc, nemško Olmütz, latinsko Olomucium ali Iuliomontium, poljsko Ołomuniec) je mesto na Moravskem v vzhodnem delu Češke in je šesto največje mesto v Češki republiki z okoli 100.000 prebivalci (metropolitansko območje s širšo okolico mesta pa šteje okoli 400.000 ljudi).
Novo!!: Přemyslidi in Olomuc · Poglej več »
Otokar I. Češki
Otokar I. Přemysl (češko Přemysl I. Otakar) je bil od leta 1192 vojvoda Češke in kasneje dobil naslov kralja, prvič leta 1198 od Filipa Švabskega, nato leta 1203 od Otona IV. Brunsviškega in leta 1212 od Friderika II., * okoli 1155, † 15. december 1230, Praga.
Novo!!: Přemyslidi in Otokar I. Češki · Poglej več »
Otokar II. Přemysl
Otokar II.
Novo!!: Přemyslidi in Otokar II. Přemysl · Poglej več »
Oton IV. Nemški
Oton IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, poitouski grof, akvitanski vojvoda, * 1175 ali kasneje, † 19. maj 1218, Harzburg.
Novo!!: Přemyslidi in Oton IV. Nemški · Poglej več »
Papež Aleksander IV.
Papež Aleksander IV., rojen kot Rinaldo dei Conti di Segni, je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * okrog 1199 Jenne (Lacij, Papeška država Sveto rimsko cesarstvo), † 25. maj 1261 Viterbo (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo.
Novo!!: Přemyslidi in Papež Aleksander IV. · Poglej več »
Přemysl Orač
Přemysl Orač (češko Přemysl Oráč) je bil legendarni (mitski) mož češke legendarne (mitske) kneginje Libuše in začetnik češke vladarske dinastije Přemyslidov.
Novo!!: Přemyslidi in Přemysl Orač · Poglej več »
Pjasti
Pjasti (poljsko Piastowie) so bili prva poljska vladarska dinastija.
Novo!!: Přemyslidi in Pjasti · Poglej več »
Plzen
Plzen je mesto na zahodu Češke, sedež plzenskega okraja.
Novo!!: Přemyslidi in Plzen · Poglej več »
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Novo!!: Přemyslidi in Poljska · Poglej več »
Praški groš
Groš Venčeslava II., prednja stran Groš Venčeslava II., hrbtna stran Praški groš (češko Pražský groš, nemško Prager Groschen, latinsko grossus Pragensis, poljsko grosz praski) je bil srebrnik, ki ga je začel kovati češki kralj Venčeslav II. leta 1300 na podlagi denarne reforme, ki so jo razvili italijanski pravniki in bankirji.
Novo!!: Přemyslidi in Praški groš · Poglej več »
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Novo!!: Přemyslidi in Praga · Poglej več »
Rimsko-nemški kralj
Rimski kralj ali rimsko-nemški kralj je eden od nazivov za vladarja Svetega rimskega cesarstva.
Novo!!: Přemyslidi in Rimsko-nemški kralj · Poglej več »
Rudolf I. Habsburški
Rudolf I. Habsburški je bil od leta 1273 do svoje smrti prvi nemški kralj iz dinastije Habsburžanov, * 1. maj 1218, grad Limburg (Baden), † 15. julij 1291, Speyer Rudolfova izvolitev je pomenila konec dolgega medvladja, ki se je začelo po smrti cesarja Friderika II. Hohenstaufena leta 1250.
Novo!!: Přemyslidi in Rudolf I. Habsburški · Poglej več »
Rudolf II. Habsburški
Rudolf II.
Novo!!: Přemyslidi in Rudolf II. Habsburški · Poglej več »
Salzburg (zvezna dežela)
Salzburg (nemško Land Salzburg, zastarelo slovensko poimeniovanje Solnograško) je zvezna dežela Avstrije.
Novo!!: Přemyslidi in Salzburg (zvezna dežela) · Poglej več »
Sigismund Luksemburški
Sigismund Luksemburški, ogrski, hrvaški, rimsko-nemški, češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. februar 1368, Nürnberg, † 9. december 1437, Znojmo, južna Moravska.
Novo!!: Přemyslidi in Sigismund Luksemburški · Poglej več »
Soběslav I. Češki
Soběslav I. (latinsko Sobeslaus) je bil od leta 1125 do svoje smrti knez Češke, * 1090, Praga, † 14. februar 1140, Hostin Hradec.
Novo!!: Přemyslidi in Soběslav I. Češki · Poglej več »
Soběslav II.
Soběslav II., imenovan knez kmetov (princeps rusticorum) ali kralj kmetov, je bil od leta 1173 do 1178 vojvoda Češke, * okoli 1128, † 9.
Novo!!: Přemyslidi in Soběslav II. · Poglej več »
Spytihněv I.
Spytihněv I. iz dinastije Přemyslidov je bil od leta 894 ali 895 do svoje smrti vojvoda Češke, * okoli 875, † 915.
Novo!!: Přemyslidi in Spytihněv I. · Poglej več »
Spytihněv II.
Spytihněv II. (češko Spytihněv II., latinsko Spitigneus) iz dinastije Přemyslidov je bil od leta 1055 do svoje smrti vojvoda Češke, * 1031, Olomuc, † 28. januar 1061, Hradec nad Moravico.
Novo!!: Přemyslidi in Spytihněv II. · Poglej več »
Svatopluk Olomuški
Svatopluk Olomuški (češko Svatopluk Olomoucký) je bil od leta 1107 do njegovega umora leta 1109 češki vojvoda, * okoli 1080, † 21. september 1109, Głogów, Kraljevina Poljska Njegovo vladavino so zaznamovali ostri spori zaradi češkega prestola.
Novo!!: Přemyslidi in Svatopluk Olomuški · Poglej več »
Sveta Ciril in Metod
Sveti Ciril in Metod Sveta Ciril in Metod sta bila bizantinska misijonarja, ki sta najbolj znana po pokristjanjevanju Slovanov.
Novo!!: Přemyslidi in Sveta Ciril in Metod · Poglej več »
Sveti Venceslav
Venceslav (češ. Václav; nem. Wenzel) je bil sin češkega vojvode Vratislava I. in njegove žene Dragomire, ter vnuk svete Ljudmile.
Novo!!: Přemyslidi in Sveti Venceslav · Poglej več »
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Novo!!: Přemyslidi in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »
Tirolska (zvezna dežela)
Tirolska (Tirol) je zvezna dežela Avstrije, ki leži v zahodnem, "zoženem" delu Avstrije, "stisnjena" med Nemčijo (Bavarsko) na severu, Italijo (Trentino - Zgornje Poadižje ali Južno Tirolsko) na jugu, Švico (kanton Graubünden) na jugozahodu ter avstrijskimi zveznimi deželami Predarlsko na zahodu ter Salzburško in Koroško (Vzhodna Tirolska) na vzhodu.
Novo!!: Přemyslidi in Tirolska (zvezna dežela) · Poglej več »
Velikomoravska
Svetopolka I. Velikomóravska (latinsko Moravia Magna) je bila slovanska država, ki je med letom 833 in zgodnjim 10. stoletjem obstajala na ozemlju današnje Moravske (del Češke) in Slovaške.
Novo!!: Přemyslidi in Velikomoravska · Poglej več »
Venčeslav I. Češki
Venčeslav I. Češki (češko Václav I), znan kot Enooki, je bil od leta 1230 do 1253 kralj Češke, * okoli 1205, † 23. september 1253.
Novo!!: Přemyslidi in Venčeslav I. Češki · Poglej več »
Venčeslav II. Češki
Venčeslav II.
Novo!!: Přemyslidi in Venčeslav II. Češki · Poglej več »
Venčeslav III. Češki
Venčeslav III. (češko Václav III, madžarsko Vencel, poljsko Wacław, hrvaško Vjenceslav, slovaško Václav) je bil od leta 1301 do 1305 kralj Ogrske in Hrvaške in od leta 1305 kralj Češke in Poljske, * 6. oktober 1289, Praga, Kraljevina Češka, † 4. avgust 1306, Olomuc, Kraljevina Češka.
Novo!!: Přemyslidi in Venčeslav III. Češki · Poglej več »
Venčeslav IV. Češki
Venčeslav IV.
Novo!!: Přemyslidi in Venčeslav IV. Češki · Poglej več »
Vladislav I. Češki
Vladislav I. (češko Vladislav I.) je bil v letih 1109 do 1117 in od 1120 do svoje smrti vojvoda Češke, * okoli 1065, † 12. april 1125.
Novo!!: Přemyslidi in Vladislav I. Češki · Poglej več »
Vladislav II. Češki
Vladislav II. (češko Vladislav II.) je bil od leta 1140 vojvoda in nato od leta 1158 do svojega odstopa leta 1173 kralj Češke, * ok.
Novo!!: Přemyslidi in Vladislav II. Češki · Poglej več »
Vladislav II. Ogrski
Vladislav II.
Novo!!: Přemyslidi in Vladislav II. Ogrski · Poglej več »
Vladivoj Češki
Vladivoj (češko Vladivoj, poljsko Władywoj) je bil od leta 1002 do svoje smrti vojvoda Češke, * okoli 981, † januar 1003.
Novo!!: Přemyslidi in Vladivoj Češki · Poglej več »
Vltava
Vltava (Moldau) je s 430 km dolžine najdaljša Češka reka.
Novo!!: Přemyslidi in Vltava · Poglej več »
Vnislav
Vnislav (češko Vnislav) je bil četrti od sedmih čeških mitskih knezov med (prav tako mitskim) ustanoviteljem dinastije Přemyslidov Přemyslom Oračem in prvim zgodovinskim knezom Bořivojem I. Imena knezov so bila prvič zapisana v Kozmovi ''Kroniki Čehov'' in nato prenesena v večino zgodovinskih knjig 19.
Novo!!: Přemyslidi in Vnislav · Poglej več »
Vojen
Vojen (češko Vojen) je bil tretji od sedmih čeških mitskih knezov med (prav tako mitskim) ustanoviteljem dinastije Přemyslidov Přemyslom Oračem in prvim zgodovinskim knezom Bořivojem I. Imena knezov so bila prvič zapisana v Kozmovi ''Kroniki Čehov'' in nato prenesena v večino zgodovinskih knjig 19.
Novo!!: Přemyslidi in Vojen · Poglej več »
Vojvodina Avstrija
Vojvodina Avstrija, vojvodina Svetega rimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Avstrijske monarhije.
Novo!!: Přemyslidi in Vojvodina Avstrija · Poglej več »
Vojvodina Češka
Vojvodina Češka (češko České knížectví) je bila v zgodnjem in visokem srednjem veku monarhija in vojvodina Svetega rimskega cesarstva v Srednji Evropi. Vojvodino so okoli leta 870 ustanovili Čehi kot del Velikomoravske. Češka se je potem, ko je knez Spitihnjev I. leta 895 prisegel zvestobo vzhodnofrankovskemu kralju Arnulfu, odcepila od razpadajoče Velikomoravske. Češki knezi iz dinastije Přemyslydov so na začetku vladali s praškega gradu in Levega Hradca in pod svoj oblast dobili nadaljnje posesti. Pokristjanjevanje, ki sta ga sprožila sveti Ciril in Metod, so nadaljevali frankovski škofje iz Regensburga in Passaua. Leta 973 je bila s skupnimi močmi vojvode Boleslava II. in cesarja Otona I. ustanovljena praška škofija. Češki knez Venčeslav I., ki ga je leta 935 ubil njegov mlajši brat Boleslav, je postal svetnik in zavetnik dežele. V času, ko je češke dežele zasedel poljski kralj Boleslav I. in so dinastijo Přemyslidov pretresali notranji spori, je vojvoda Vladivoj leta 1002 prejel Bohemijo kot fevd iz rok vzhodnofrankovskega kralja Henrika II. Vojvodina je postala cesarska država Svetega rimskega cesarstva. Knez Otokar I. je leta 1198 dosegel, da je nemški kralj Filip Švabski Vojvodino Češko povišal v dedno Kraljevino Češko. Přemyslydi so ostali na oblasti ves srednji vek, vse do izumrtja moške linije s smrtjo kralja Venčeslava III. leta 1306.
Novo!!: Přemyslidi in Vojvodina Češka · Poglej več »
Vratislav I. Češki
Vratislav I. (češko Vratislav I.) iz dinastije Přemyslidov je bil od leta 915 do svoje smrti vojvoda Češke, * ok.
Novo!!: Přemyslidi in Vratislav I. Češki · Poglej več »
Vratislav II.
Vratislav II. iz dinastije Přemyslidov je bil češki vojvoda in prvi češki kralj, * okoli 1032, † 14. januar 1092.
Novo!!: Přemyslidi in Vratislav II. · Poglej več »
Vroclav
Vroclav na Poljskem Mestna hiša v Vroclavu Osrednji mestni trg Vroclav Vroclav (šlezijsko in) je največje mesto in zgodovinska prestolnica Šlezije na Poljskem (do 1945 v Nemčiji) in rečno pristanišče na reki Odri.
Novo!!: Přemyslidi in Vroclav · Poglej več »
Zahodni Slovani
Zahodni Slovani so slovanski narodi, ki govorijo zahodnoslovanske jezike.Ilya Gavritukhin, Vladimir Petrukhin (2015). Yury Osipov (ur.).. Great Russian Encyclopedia (v 35 knjigah). Vol. 30. str. 388–389. Zahodni Slovani so se okoli 7. stoletja ločili od slovanske glavnine in do 8. in 9. stoletja ustanovili svoje neodvisne države v srednji Evropi. Zahodnoslovanski jeziki so se med 10. in 14. stoletjem razvejali v svoje zgodovinsko izpričane oblike. Zahodnoslovanske jezike zdaj govorijo Poljaki, Čehi, Slovaki in Lužiški Srbi. Od 12. stoletja naprej se je večina zahodnih Slovanov spreobrnila v rimskokatoliško vero, s čimer je prišla pod kulturni vpliv latinske cerkve, prevzela latinico in bila bolj vključena v kulturni in intelektualni razvoj zahodne Evrope kot Vzhodni Slovani, ki so sprejeli pravoslavno krščanstvo in cirilico. Jezikovno se zahodnoslovansko skupino slovanskih jezikov lahko razdeli na tri podskupine: lehitsko, vključno s poljščino, kašubsko s kašubščino, izumrlimi polabskimi in pomorjanskimi jeziki in lužiško srbščino ter češko-slovaško.
Novo!!: Přemyslidi in Zahodni Slovani · Poglej več »
Znojmo
Znojmo (nemško Znaim) je mesto v Južni Moravski na Češkem, tudi upravno središče okrožja Znojmo.
Novo!!: Přemyslidi in Znojmo · Poglej več »
