Kazalo
45 odnosi: Abraham a Santa Clara, Avstrija, Avstrijska ljudska stranka, Štajerska (zvezna dežela), Baročna arhitektura, Bavarska, Benediktinski ženski samostan Nonnberg, Bischofshofen, Deželni zbor (Avstrijsko cesarstvo), Dunajski kongres, Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški, Grad Hohenwerfen, Grofija, Habsburžani, Hallein, Italija, Iuvavum, Južna Tirolska, Kelti, Kneževina, Koroška (zvezna dežela), Nacionalsocializem, Nadškofija Salzburg, Nemčija, Neolitik, Noriško kraljestvo, Protestantizem, Rokoko, Salzach, Salzburška stolnica, Salzburške kristalinske Alpe, Salzburg, Samostan sv. Petra, Salzburg, Senžermenska mirovna pogodba (1919), Srednjeevropski čas, Srednjeevropski poletni čas, Staufovci, Sveto rimsko cesarstvo, Tirolska (zvezna dežela), Trdnjava Hohensalzburg, Vzhodne Ture, Zahodne Ture, Zell am See, Zgornja Avstrija, Zvezna dežela Avstrije.
Abraham a Santa Clara
Abraham a Santa Clara (pravo ime Johann Ulrich Megerle), nemški baročni pridigar in pisatelj, * 2. julij 1644, † 1. december 1709, Dunaj.
Poglej Salzburg (zvezna dežela) in Abraham a Santa Clara
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Salzburg (zvezna dežela) in Avstrija
Avstrijska ljudska stranka
Avstrijska ljudska stranka (nemško: Österreichische Volkspartei; ÖVP), je krščansko-demokratska in liberalno-konservativna politična stranka v Avstriji, ustanovljena 17. aprila 1945.
Poglej Salzburg (zvezna dežela) in Avstrijska ljudska stranka
Štajerska (zvezna dežela)
Štajerska (nemško Steiermark) je zvezna dežela Avstrije.
Poglej Salzburg (zvezna dežela) in Štajerska (zvezna dežela)
Baročna arhitektura
Baročna arhitektura je izrazito dekorativen in teatralen slog, ki se je v Italiji pojavil v začetku 17.
Poglej Salzburg (zvezna dežela) in Baročna arhitektura
Bavarska
Okrožja na Bavarskem Svobodna dežela Bavarska (nemško) s površino 70.553 km² je površinsko največja in obenem najjužnejša zvezna dežela in geografska regija današnje Nemčije, medtem ko je s 13 milijoni prebivalcev (2019) številčno druga največja (za Severnim Porenjem - Vestfalijo).
Poglej Salzburg (zvezna dežela) in Bavarska
Benediktinski ženski samostan Nonnberg
Samostan Nonnberg, tudi samostan Erin po prvi opatici Erentrudis Salzburški, je benediktinski ženski samostan v Salzburgu.
Poglej Salzburg (zvezna dežela) in Benediktinski ženski samostan Nonnberg
Bischofshofen
Bischofshofen (pogovorno skrajšano B'hofen) je mesto z 10.574 prebivalci (s 1. januarjem 2019) v okrožju St.
Poglej Salzburg (zvezna dežela) in Bischofshofen
Deželni zbor (Avstrijsko cesarstvo)
Deželni zbori so bili v Avstrijskem cesarstvu najvišji, zakonodajni organ kronskih dežel v sklopu cesarstva.
Poglej Salzburg (zvezna dežela) in Deželni zbor (Avstrijsko cesarstvo)
Dunajski kongres
Dunajski kongres Dunajski kongres je bil zbor veleposlanikov glavnih evropskih političnih sil, ki je potekal na Dunaju od 18. septembra 1814 do 9. junija 1815, s predsedujočim avstrijskim državnikom Klemensom Wenzlom von Metternichom.
Poglej Salzburg (zvezna dežela) in Dunajski kongres
Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški
Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški ali Franc Jožef I. Avstrijski, avstrijski cesar, ogrski kralj, * 18. avgust 1830, Schönbrunn, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo, † 21. november 1916, Schönbrunn, Dunaj.
Poglej Salzburg (zvezna dežela) in Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški
Grad Hohenwerfen
Grad Hohenwerfen je srednjeveški grad na skali, ki leži na nadmorski višini 697 m nad prepadom s pogledom na avstrijsko trško mesto Werfen v dolini reke Salzach, približno 40 kilometrov južno od Salzburga.
Poglej Salzburg (zvezna dežela) in Grad Hohenwerfen
Grofija
Grofija je bilo prvotno ime za upravno območje v Svetem rimskem cesarstvu, ki mu je kot sodnik predsedoval grof ali graf.
Poglej Salzburg (zvezna dežela) in Grofija
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Salzburg (zvezna dežela) in Habsburžani
Hallein
Hallein leži približno 10 km južno od Salzburga, ob bregovih reke Salzach in ob vznožju masiva Untersberg, blizu meje z Nemčijo.
Poglej Salzburg (zvezna dežela) in Hallein
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Salzburg (zvezna dežela) in Italija
Iuvavum
Iuvavum v 2. st. pr. n. št. Jupitrov oltar, najden na Residenzplatz Rimski zid ostaja pod današnjim Residenzplatzom. Izkopan v letu 2008 Rimski zid ostaja pod današnjim Residenzplatzom. Izkopan v letu 2007 Rimski votivni kamen v pokopališkem zidu v Grödigu Iuvavum (ali Juvavum) je bilo rimsko ime za današnji Salzburg.
Poglej Salzburg (zvezna dežela) in Iuvavum
Južna Tirolska
Južna Tirolska (svetlozeleno) Južna Tirolska (tudi Zgornje Poadižje, italijansko Alto Adige, nemško in ladinsko Südtirol) je ozemlje avtonomne pokrajine Bolzano z glavnim mestom Bolzano (Bocen).
Poglej Salzburg (zvezna dežela) in Južna Tirolska
Kelti
keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.
Poglej Salzburg (zvezna dežela) in Kelti
Kneževina
Kneževína je ozemeljska upravno-politična enota, ki ji načeluje knez.
Poglej Salzburg (zvezna dežela) in Kneževina
Koroška (zvezna dežela)
Razgled na del Koroške iz Karavank Koróška (nemško Kärnten; slovensko avstrijska Koroška, staroslovensko Korotan) je avstrijska zvezna dežela na jugu Avstrije.
Poglej Salzburg (zvezna dežela) in Koroška (zvezna dežela)
Nacionalsocializem
Svastika, simbol nacizma in zastava nacistične Nemčije Nacionalsocializem (tudi nacionalni socializem in nacizem) se je sprva pojavil kot ideologija Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (NSDAP) pod vodstvom Adolfa Hitlerja v Nemčiji po prvi svetovni vojni.
Poglej Salzburg (zvezna dežela) in Nacionalsocializem
Nadškofija Salzburg
Nadškofija Salzburg je nadškofija in metropolija Rimskokatoliške cerkve, ena izmed dveh v Avstriji (poleg Nadškofije Dunaj).
Poglej Salzburg (zvezna dežela) in Nadškofija Salzburg
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Salzburg (zvezna dežela) in Nemčija
Neolitik
Moravč pri Gabrovki Neolitik ali »mlajša« kamena doba je bilo obdobje v razvoju človeške tehnike in tradicionalno zadnji del kamene dobe.
Poglej Salzburg (zvezna dežela) in Neolitik
Noriško kraljestvo
Noriško kraljestvo ali Kraljestvo Norik (latinsko ali) so okoli leta 200 pr. n. št. v regiji vzhodnih Alp ustanovili Kelti.
Poglej Salzburg (zvezna dežela) in Noriško kraljestvo
Protestantizem
Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.
Poglej Salzburg (zvezna dežela) in Protestantizem
Rokoko
Rokoko (1730-1750) je polbaročni umetnostni slog poznega 18.
Poglej Salzburg (zvezna dežela) in Rokoko
Salzach
Salzach (nemško), (starejša raba v slovenščini Salica) je reka v Avstriji in Nemčiji.
Poglej Salzburg (zvezna dežela) in Salzach
Salzburška stolnica
Salzburška stolnica (nemško Salzburger Dom) je stolnica rimskokatoliške Salzburške nadškofije in s tem metropolitanska cerkev cerkvene province Salzburg; posvečena je sv.
Poglej Salzburg (zvezna dežela) in Salzburška stolnica
Salzburške kristalinske Alpe
Pregledna karta Salzburških skristalinskih Alp Salzburške kristalinske Alpe (nemško Salzburger Schieferalpen) so gorovje Vzhodnih Alp, v avstrijski zvezni državi Salzburg.
Poglej Salzburg (zvezna dežela) in Salzburške kristalinske Alpe
Salzburg
Pogled na mesto iz trdnjave Panorama Altstadta s trdnjavo in Kapuzinerberg Trdnjava Hohensalzburg Pogled na mesto iz Gersberga Salzburg (avstrobavarsko Soizbuag, zastarelo slovensko tudi Solnograd) je prestolnica istoimenske avstrijske zvezne dežele in obenem kot največje mesto v njej tudi edino s posebnim statutom.
Poglej Salzburg (zvezna dežela) in Salzburg
Samostan sv. Petra, Salzburg
Samostan sv.
Poglej Salzburg (zvezna dežela) in Samostan sv. Petra, Salzburg
Senžermenska mirovna pogodba (1919)
Senžermensko mirovno pogodbo (tudi senžermenski mir) so 10. septembra 1919, po razpustitvi Avstro-Ogrske, podpisali Avstrija in predstavniki antante v kraju Saint-Germain-en-Laye.
Poglej Salzburg (zvezna dežela) in Senžermenska mirovna pogodba (1919)
Srednjeevropski čas
Srédnjeevrópski čàs (CET) je eno izmed imen časovnega pasu, ki je eno uro pred univerzalnim koordiniranim časom.
Poglej Salzburg (zvezna dežela) in Srednjeevropski čas
Srednjeevropski poletni čas
Srédnjeevrópski polétni čàs (CEST) je eden od izrazov za časovni pas UTC+2, ki je 2 uri pred koordiniranim univerzalnim časom (Coordinated Universal Time).
Poglej Salzburg (zvezna dežela) in Srednjeevropski poletni čas
Staufovci
Staufovci ali Hohenstaufovci (nemško Hohenstaufen, tudi Staufer ali Staufen) so bili dinastija nemških kraljev (1138–1254), ki so vladali v srednjem veku v Nemčiji in tudi v Kraljevini Siciliji (1194–1268).
Poglej Salzburg (zvezna dežela) in Staufovci
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Salzburg (zvezna dežela) in Sveto rimsko cesarstvo
Tirolska (zvezna dežela)
Tirolska (Tirol) je zvezna dežela Avstrije, ki leži v zahodnem, "zoženem" delu Avstrije, "stisnjena" med Nemčijo (Bavarsko) na severu, Italijo (Trentino - Zgornje Poadižje ali Južno Tirolsko) na jugu, Švico (kanton Graubünden) na jugozahodu ter avstrijskimi zveznimi deželami Predarlsko na zahodu ter Salzburško in Koroško (Vzhodna Tirolska) na vzhodu.
Poglej Salzburg (zvezna dežela) in Tirolska (zvezna dežela)
Trdnjava Hohensalzburg
Trdnjava Hohensalzburg jeseni Hohensalzburg iu gradu Leopoldskron Hohensalzburg parka dvorca Mirabell Hohensalzburg iz Oskar-Kokoschka-Weg Pogled na trdnjavo iz Gersberg Alm Trdnjava ponoči Trdnjava Hohensalzburg Salzburg s Hohensalzburgom Trdnjava Hohensalzburg je simbol mesta Salzburg.
Poglej Salzburg (zvezna dežela) in Trdnjava Hohensalzburg
Vzhodne Ture
Vzhodne Ture, tudi Nizke Ture (nemško Niedere Tauern) so velika skupina Osrednjih vzhodnih Alp v Vzhodnih Alpah.
Poglej Salzburg (zvezna dežela) in Vzhodne Ture
Zahodne Ture
Zahodne Ture, tudi Visoke Ture (nemško Hohe Tauern, italijansko Alti Tauri) so gorovje v glavni verigi centralnih vzhodnih Alp, ki obsega najvišje vrhove vzhodno od prelaza Brenner.
Poglej Salzburg (zvezna dežela) in Zahodne Ture
Zell am See
Zell am See je upravno mesto okrožja Zell am See v avstrijski zvezni deželi Salzburg.
Poglej Salzburg (zvezna dežela) in Zell am See
Zgornja Avstrija
Zgornja Avstrija (tudi Gornja Avstrija) je avstrijska zvezna dežela.
Poglej Salzburg (zvezna dežela) in Zgornja Avstrija
Zvezna dežela Avstrije
Republika Avstrija Avstrija je sestavljena iz devetih zveznih dežel.
Poglej Salzburg (zvezna dežela) in Zvezna dežela Avstrije
Prav tako znan kot Dežela Salzburg, Salzburg (Bundesland), Salzburška, Salzburška dežela, Solnograška, Zvezna dežela Salzburg.