Kazalo
21 odnosi: Arnulf Koroški, Češka (zgodovinska dežela), Chronica Boemorum, Franki, Fuldski letopisi, Hostivit, Krst, Latinščina, Libuše, Ludvik Nemški, Přemysl Orač, Přemyslidi, Praški grad, Praga, Spytihněv I., Sveta Ciril in Metod, Svetopolk I. Moravski, Velikomoravska, Vratislav I. Češki, 852, 889.
Arnulf Koroški
Arnulf Koroški tudi Arnulf Karantanski koroški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * verjetno 850, Možberk, † 29. november ali 8. december 899.
Poglej Bořivoj I. in Arnulf Koroški
Češka (zgodovinska dežela)
Češka, včasih tudi Bohemija (češko Čechy; nemško Böhmen) je zgodovinska pokrajina, ki tvori skupaj z Moravsko (Morava) in češkim delom Šlezije (České Slezsko) večji del današnje Češke republike.
Poglej Bořivoj I. in Češka (zgodovinska dežela)
Chronica Boemorum
Chronica Boemorum (slovensko Kronika Čehov, češko Kosmova kronika) je prva latinska kronika, v kateri je dosledno in razmeroma popolno opisana zgodovina Češke.
Poglej Bořivoj I. in Chronica Boemorum
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Poglej Bořivoj I. in Franki
Fuldski letopisi
Fuldski letopisi (latinsko Annales Fuldenses, nemško Jahrbücher von Fulda ali Fuldaer Annalen) so vzhodnofrankovski letopisi, ki zajemajo obdobje od zadnjih let vladanja Ludvika Pobožnega (umrl 840) do kmalu po koncu karolinške vladavine v Vzhodnofrankovski državi s prihodom na prestol otroškega kralja Ludvika IV.
Poglej Bořivoj I. in Fuldski letopisi
Hostivit
Hostivit je bil zadnji od sedmih čeških mitskih knezov med (prav tako mitskim) ustanoviteljem dinastije Přemyslidov Přemyslom Oračem in prvim zgodovinskim knezom Bořivojem I. Imena knezov so bila najprej zapisana v Kozmovi Češki kroniki in nato prenesena v zgodovinske knjige 19.
Poglej Bořivoj I. in Hostivit
Krst
Sveti krst je eden izmed sedmih svetih zakramentov in prvi zakrament uvajanja v krščanstvo.
Poglej Bořivoj I. in Krst
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Bořivoj I. in Latinščina
Libuše
Libuše in Přemysl, delo češkega kiparja Myslbeka Libuše je legendarna oseba iz češke zgodovine, češka kneginja in žena Přemysla Orača.
Poglej Bořivoj I. in Libuše
Ludvik Nemški
Ludvik Nemški, znan tudi kot Ludvik II., je bil kralj Bavarske, * okoli 810, † 28. avgust 876, Frankfurt.
Poglej Bořivoj I. in Ludvik Nemški
Přemysl Orač
Přemysl Orač (češko Přemysl Oráč) je bil legendarni (mitski) mož češke legendarne (mitske) kneginje Libuše in začetnik češke vladarske dinastije Přemyslidov.
Poglej Bořivoj I. in Přemysl Orač
Přemyslidi
Přemysloviči ali Přemyslidi je bila češka kraljevska rodbina, ki je vladala v Vojvodini Češki in pozneje v Kraljevini Češki ter v Moravski mejni grofiji (9. stoletje - 1306), pa tudi v nekaterih delih Poljske, vključno s Šlezijo, Ogrske in Avstrije.
Poglej Bořivoj I. in Přemyslidi
Praški grad
Praški grad je grajski kompleks v Pragi na Češkem, ki datira v 9.
Poglej Bořivoj I. in Praški grad
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Poglej Bořivoj I. in Praga
Spytihněv I.
Spytihněv I. iz dinastije Přemyslidov je bil od leta 894 ali 895 do svoje smrti vojvoda Češke, * okoli 875, † 915.
Poglej Bořivoj I. in Spytihněv I.
Sveta Ciril in Metod
Sveti Ciril in Metod Sveta Ciril in Metod sta bila bizantinska misijonarja, ki sta najbolj znana po pokristjanjevanju Slovanov.
Poglej Bořivoj I. in Sveta Ciril in Metod
Svetopolk I. Moravski
Svetopolk I. znan tudi kot Svetopolk Veliki (češko Svatopluk I., latinsko Zuentepulc, Zuentibald, Sventopulch, Zvataplug, starocerkvenoslovansko Свѧтопълкъ, prečrkovano Svętopъłkъ, grško Σφενδοπλόκος, Sfendoplókos), je bil v letih 870–871 in 871–894 vladar Velikomoravske.
Poglej Bořivoj I. in Svetopolk I. Moravski
Velikomoravska
Svetopolka I. Velikomóravska (latinsko Moravia Magna) je bila slovanska država, ki je med letom 833 in zgodnjim 10. stoletjem obstajala na ozemlju današnje Moravske (del Češke) in Slovaške.
Poglej Bořivoj I. in Velikomoravska
Vratislav I. Češki
Vratislav I. (češko Vratislav I.) iz dinastije Přemyslidov je bil od leta 915 do svoje smrti vojvoda Češke, * ok.
Poglej Bořivoj I. in Vratislav I. Češki
852
852 (DCCCLII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Bořivoj I. in 852
889
889 (DCCCLXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Bořivoj I. in 889