Kazalo
19 odnosi: Arnulf Koroški, Bořivoj I., Franki, Freska, Fuldski letopisi, Karolingi, Liutpold Bavarski, Přemyslidi, Praški grad, Praga, Regensburg, Rimskokatoliška cerkev, Rotunda svete Katarine, Znojmo, Svetopolk I. Moravski, Vojvodina Češka, Vratislav I. Češki, Znojmo, 875, 915.
Arnulf Koroški
Arnulf Koroški tudi Arnulf Karantanski koroški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * verjetno 850, Možberk, † 29. november ali 8. december 899.
Poglej Spytihněv I. in Arnulf Koroški
Bořivoj I.
Bořivoj I. (češko Bořivoj I., latinsko Borzivogius) je bil prvi zgodovinsko dokumentirani vojvoda Češke in začetnik Přemyslidske dinastije, * ok.
Poglej Spytihněv I. in Bořivoj I.
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Poglej Spytihněv I. in Franki
Freska
Freska (italijansko Affresco) je tehnika poslikave stenske slike, ki se izvaja na sveže položen ali moker apneni omet.
Poglej Spytihněv I. in Freska
Fuldski letopisi
Fuldski letopisi (latinsko Annales Fuldenses, nemško Jahrbücher von Fulda ali Fuldaer Annalen) so vzhodnofrankovski letopisi, ki zajemajo obdobje od zadnjih let vladanja Ludvika Pobožnega (umrl 840) do kmalu po koncu karolinške vladavine v Vzhodnofrankovski državi s prihodom na prestol otroškega kralja Ludvika IV.
Poglej Spytihněv I. in Fuldski letopisi
Karolingi
Karolingi so zelo vplivali na razširitev frankovske oblasti Karolingi so bili frankovska plemiška in vladarska rodbina, ki je utemeljila Karolinško cesarstvo.
Poglej Spytihněv I. in Karolingi
Liutpold Bavarski
Liutpold Bavarski (tudi Luitpold), koroški grof (približno od 893- ?), mejni grof Vzhodne krajine, nato bavarski in koroški vojvoda (?-907).
Poglej Spytihněv I. in Liutpold Bavarski
Přemyslidi
Přemysloviči ali Přemyslidi je bila češka kraljevska rodbina, ki je vladala v Vojvodini Češki in pozneje v Kraljevini Češki ter v Moravski mejni grofiji (9. stoletje - 1306), pa tudi v nekaterih delih Poljske, vključno s Šlezijo, Ogrske in Avstrije.
Poglej Spytihněv I. in Přemyslidi
Praški grad
Praški grad je grajski kompleks v Pragi na Češkem, ki datira v 9.
Poglej Spytihněv I. in Praški grad
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Poglej Spytihněv I. in Praga
Regensburg
Kamniti most in zvonika mestne stolnice. Regensburg (nekdaj v rabi tudi ital. ime Ratisbona, češko Řezno) je nemško mesto z dobrimi 150.000 prebivalci na vzhodnem Bavarskem, ki leži ob sotočju Donave in reke Regen, po kateri je mesto dobilo ime, saj Regensburg v nemščini pomeni grad ob Regnu.
Poglej Spytihněv I. in Regensburg
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Poglej Spytihněv I. in Rimskokatoliška cerkev
Rotunda svete Katarine, Znojmo
Rotunda svete Katarine Rotunda svete Katarine stoji v Přemyslovem gradu v moravskem mestu Znojmo.
Poglej Spytihněv I. in Rotunda svete Katarine, Znojmo
Svetopolk I. Moravski
Svetopolk I. znan tudi kot Svetopolk Veliki (češko Svatopluk I., latinsko Zuentepulc, Zuentibald, Sventopulch, Zvataplug, starocerkvenoslovansko Свѧтопълкъ, prečrkovano Svętopъłkъ, grško Σφενδοπλόκος, Sfendoplókos), je bil v letih 870–871 in 871–894 vladar Velikomoravske.
Poglej Spytihněv I. in Svetopolk I. Moravski
Vojvodina Češka
Vojvodina Češka (češko České knížectví) je bila v zgodnjem in visokem srednjem veku monarhija in vojvodina Svetega rimskega cesarstva v Srednji Evropi. Vojvodino so okoli leta 870 ustanovili Čehi kot del Velikomoravske. Češka se je potem, ko je knez Spitihnjev I.
Poglej Spytihněv I. in Vojvodina Češka
Vratislav I. Češki
Vratislav I. (češko Vratislav I.) iz dinastije Přemyslidov je bil od leta 915 do svoje smrti vojvoda Češke, * ok.
Poglej Spytihněv I. in Vratislav I. Češki
Znojmo
Znojmo (nemško Znaim) je mesto v Južni Moravski na Češkem, tudi upravno središče okrožja Znojmo.
Poglej Spytihněv I. in Znojmo
875
875 (DCCCLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Spytihněv I. in 875
915
915 (CMXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Spytihněv I. in 915
Prav tako znan kot Spytihnev I..