Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Svetopolk I. Moravski

Index Svetopolk I. Moravski

Svetopolk I. znan tudi kot Svetopolk Veliki (češko Svatopluk I., latinsko Zuentepulc, Zuentibald, Sventopulch, Zvataplug, starocerkvenoslovansko Свѧтопълкъ, prečrkovano Svętopъłkъ, grško Σφενδοπλόκος, Sfendoplókos), je bil v letih 870–871 in 871–894 vladar Velikomoravske.

Kazalo

  1. 73 odnosi: Alemani, Anton Aškerc, Šlezija, Češčina, Češka, Balade in romance, Bavarska, Bizantinsko cesarstvo, Bolgari, Braslav (panonski knez), Dalimilova kronika, De administrando imperio, Donava, Drava, Dunaj, Franki, Fuldski letopisi, Grčija, Grščina, Hrvaška, Italija, Karantanija, Karel III. Debeli, Karel Plešasti, Karlman Bavarski, Környe, Kliment Ohridski, Konstantin VII. Porfirogenet, Kraljevina Ogrska (1526–1867), Latinščina, Letopis popa Dukljana, Ludvik Mlajši, Ludvik Nemški, Madžari, Madžarska, Malopoljska, Mihael III. Pijanec, Moravska, Nemčija, Nitra, Panonska nižina, Papež, Papež Štefan V., Papež Hadrijan II., Papež Janez VIII., Poganstvo, Poljska, Prvo bolgarsko cesarstvo, Raba, Rastislav Moravski, ... Razširi indeks (23 več) »

Alemani

Območje, naseljeno z Alemani, in mesta rimsko-alemanskih bitk od 3. do 6. stoletja Srednja Evropa v poznem 5. stoletju Alemani so bili germanska zveza plemen, ki so živeli okoli zgornje Majne, reke, ki je ena največjih pritokov Rena na ozemlju, ki je danes del Nemčije.

Poglej Svetopolk I. Moravski in Alemani

Anton Aškerc

Anton Aškerc (psevdonim Gorazd), slovenski pesnik, duhovnik in arhivist, * 9. januar 1856, Rimske Toplice, † 10. junij 1912, Ljubljana.

Poglej Svetopolk I. Moravski in Anton Aškerc

Šlezija

Šlezija je zgodovinska pokrajina v Srednji Evropi.

Poglej Svetopolk I. Moravski in Šlezija

Češčina

Čéščina (češko čeština) je zahodnoslovanski jezik in je uradni jezik Češke republike.

Poglej Svetopolk I. Moravski in Češčina

Češka

Češka, uradno Češka republika (Česká republika), je celinska država v srednji Evropi z 10,7 milijona prebivalcev, ki meji na Nemčijo na zahodu in severozahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu.

Poglej Svetopolk I. Moravski in Češka

Balade in romance

Prva izdaja knjige Balade in romance (1890) so prva samostojna pesniška zbirka Antona Aškerca, po mnenju literarnih zgodovinarjev pa tudi najboljša, ter postavlja temelje takrat šele porajajoče se socialne tematike.

Poglej Svetopolk I. Moravski in Balade in romance

Bavarska

Okrožja na Bavarskem Svobodna dežela Bavarska (nemško) s površino 70.553 km² je površinsko največja in obenem najjužnejša zvezna dežela in geografska regija današnje Nemčije, medtem ko je s 13 milijoni prebivalcev (2019) številčno druga največja (za Severnim Porenjem - Vestfalijo).

Poglej Svetopolk I. Moravski in Bavarska

Bizantinsko cesarstvo

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.

Poglej Svetopolk I. Moravski in Bizantinsko cesarstvo

Bolgari

right Bolgári so južnoslovanski narod, ki živi na ozemljih, nekdanjih rimskih provinc Mezija, Trakija in Makedonija.

Poglej Svetopolk I. Moravski in Bolgari

Braslav (panonski knez)

Braslavov regnum se je sprva razširjal le južno od Drave; leta 896 se je razširil tudi na sever, vendar zaradi madžarskih vpadov Braslav verjetno ni mogel nadzirati vsega ozemlja Braslav je bil konec 9.

Poglej Svetopolk I. Moravski in Braslav (panonski knez)

Dalimilova kronika

Dalimilova kronika (češko Dalimilova kronika; Kronika tak řečeného Dalimila) je prva kronika, napisana v starem češkem jeziku.

Poglej Svetopolk I. Moravski in Dalimilova kronika

De administrando imperio

De administrando imperio (O upravljanju cesarstva) je latinski naslov spisa Πρὸς τὸν ἴδιον υἱὸν Ρωμανόν (Mojemu sinu Romanu), ki je napisan v grščini in je nastal v 10.

Poglej Svetopolk I. Moravski in De administrando imperio

Donava

Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.

Poglej Svetopolk I. Moravski in Donava

Drava

Drava je reka v Srednji Evropi, desni pritok Donave.

Poglej Svetopolk I. Moravski in Drava

Dunaj

Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.

Poglej Svetopolk I. Moravski in Dunaj

Franki

Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.

Poglej Svetopolk I. Moravski in Franki

Fuldski letopisi

Fuldski letopisi (latinsko Annales Fuldenses, nemško Jahrbücher von Fulda ali Fuldaer Annalen) so vzhodnofrankovski letopisi, ki zajemajo obdobje od zadnjih let vladanja Ludvika Pobožnega (umrl 840) do kmalu po koncu karolinške vladavine v Vzhodnofrankovski državi s prihodom na prestol otroškega kralja Ludvika IV.

Poglej Svetopolk I. Moravski in Fuldski letopisi

Grčija

Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.

Poglej Svetopolk I. Moravski in Grčija

Grščina

Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.

Poglej Svetopolk I. Moravski in Grščina

Hrvaška

Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.

Poglej Svetopolk I. Moravski in Hrvaška

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Poglej Svetopolk I. Moravski in Italija

Karantanija

Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko *Korǫtanъ) je bila slovanska plemenska kneževina oziroma vojvodina v Vzhodnih Alpah.

Poglej Svetopolk I. Moravski in Karantanija

Karel III. Debeli

Karel III. znan kot Karel Debeli, je bil od leta 881 do 888 cesar Karolinškega cesarstva, * 839, † 13. januar 888.

Poglej Svetopolk I. Moravski in Karel III. Debeli

Karel Plešasti

Karel Plešasti je bil kralj Zahodnofrankovskega kraljestva (843–877), kralj Italije (875–877) in sveti rimski cesar (875-877, kot Karel II.), * 13. junij 823, Frankfurt, † 6. oktober 877, Avrieux.

Poglej Svetopolk I. Moravski in Karel Plešasti

Karlman Bavarski

Karlman (nemško Karlmann, latinsko Karlomannus) je bil frankovski kralj iz Karolinške dinastije, * okoli 830, † 22. marec 880, Altötting, Bavarska Bil je najstarejši sin Ludvika Nemškega, kralja Vzhodne Frankovske, in Hemme, hčerke bavarskega grofa.

Poglej Svetopolk I. Moravski in Karlman Bavarski

Környe

Környe je vas na Madžarskem, ki upravno spada pod podregijo Tatabányai Županije Komárom-Esztergom.

Poglej Svetopolk I. Moravski in Környe

Kliment Ohridski

Sveti Kliment Ohridski (bolgarsko, makedonsko in srbsko Свети Климент Охридски, sveti Kliment Ohridski, grško, Ágios Klímis tis Achrídas) je bil srednjeveški bolgarski svetnik, učenjak, pisec in prosvetitelj Slovanov, * okrog 840Andrej Škoviera.

Poglej Svetopolk I. Moravski in Kliment Ohridski

Konstantin VII. Porfirogenet

Konstantin VII.

Poglej Svetopolk I. Moravski in Konstantin VII. Porfirogenet

Kraljevina Ogrska (1526–1867)

Kraljevina Ogrska (1526-1867) ali Habsburška Ogrska bilo v Svetem rimskem cesarstvu del Habsburške monarhije, ki je leta 1804 postala Avstrijsko cesarstvo.

Poglej Svetopolk I. Moravski in Kraljevina Ogrska (1526–1867)

Latinščina

Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.

Poglej Svetopolk I. Moravski in Latinščina

Letopis popa Dukljana

Letopis popa Dukljana, Gesta Regnum Sclavorum (slovensko Dejanja Slovanskega kraljestva) ali Barski rodovnik je srednjeveški rokopis, napisan najverjetneje v drugi polovici 12.

Poglej Svetopolk I. Moravski in Letopis popa Dukljana

Ludvik Mlajši

Ludvik Mlajši, včasih tudi Ludvik Saški, ali Ludvik III., je bil drugi najstarejši sin Ludvika Nemškega in Heme Atdorfske, *830/835, † 20. januar 882.

Poglej Svetopolk I. Moravski in Ludvik Mlajši

Ludvik Nemški

Ludvik Nemški, znan tudi kot Ludvik II., je bil kralj Bavarske, * okoli 810, † 28. avgust 876, Frankfurt.

Poglej Svetopolk I. Moravski in Ludvik Nemški

Madžari

Madžari, 21 stoletje Madžari (madžarsko Magyarok), znani tudi kot Ogri, so narod, katerega pripadniki živijo večinoma na Madžarskem.

Poglej Svetopolk I. Moravski in Madžari

Madžarska

Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.

Poglej Svetopolk I. Moravski in Madžarska

Malopoljska

Malopoljska (poljsko Małopolska, latinsko Polonia Minor) je zgodovinska regija v južni in jugovzhodni Poljski.

Poglej Svetopolk I. Moravski in Malopoljska

Mihael III. Pijanec

Mihael III. (grško Μιχαήλ Γʹ) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od leta 842 do 867, * 19. januar 840, † 23/24. september 867.

Poglej Svetopolk I. Moravski in Mihael III. Pijanec

Moravska

Moravska (latinsko Moravia, češko in slovaško Morava, nemško Mähren) je zgodovinska pokrajina Češke republike (prej tudi Avstro-Ogrske oz. Avstrijskega cesarstva).

Poglej Svetopolk I. Moravski in Moravska

Nemčija

Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.

Poglej Svetopolk I. Moravski in Nemčija

Nitra

Nitra je mesto v zahodni Slovaški ob vznožju gore Zobor v dolini reke Nitra.

Poglej Svetopolk I. Moravski in Nitra

Panonska nižina

Panonska nižina Panonska nižina ali Panonska kotlina je velika nižina v srednji Evropi.

Poglej Svetopolk I. Moravski in Panonska nižina

Papež

Pápež (lat.: papa; grško: πάππας (pappas), kar pomeni oče) je rimski katoliški škof in patriarh, ter po položaju vrhovni duhovni vodja vseh katoliških Cerkva (tako rimskokatoliške kot vzhodnih katoliških Cerkva).

Poglej Svetopolk I. Moravski in Papež

Papež Štefan V.

Štefan V. (imenovan včasih tudi Štefan VI. Papa Stephanus Quintus), italijanski rimskokatoliški škof, * datum rojstva neznan, Rim, (Lacij, Papeška država, Frankovsko cesarstvo danes: Italija), † 14. september 891 Rim (Papeška država, Frankovsko cesarstvo, danes: Italija) Papež je bil od 15.

Poglej Svetopolk I. Moravski in Papež Štefan V.

Papež Hadrijan II.

Hadrijan II., papež Rimskokatoliške cerkve; * 792 Rim (Papeška država, Frankovsko kraljestvo); † 13. december 872 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).

Poglej Svetopolk I. Moravski in Papež Hadrijan II.

Papež Janez VIII.

Janez VIII., papež Rimskokatoliške cerkve; * okoli 800 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo); † 16. december 882 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).

Poglej Svetopolk I. Moravski in Papež Janez VIII.

Poganstvo

Poganstvo je skupen naziv za več ne-judovsko-krščanskih mnogoboštvenih religij.

Poglej Svetopolk I. Moravski in Poganstvo

Poljska

Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.

Poglej Svetopolk I. Moravski in Poljska

Prvo bolgarsko cesarstvo

Prvo bolgarsko cesarstvo, srednjeveška država, ki so jo okoli leta 681 na severovzhodnem Balkanu ustanovili Prabolgari z združitvijo s sedmimi slovanskimi plemeni.

Poglej Svetopolk I. Moravski in Prvo bolgarsko cesarstvo

Raba

Raba pri Molnaszecsődu Raba (nemško Raab, madžarsko Rába) je 283 km dolga avstrijsko - madžarska reka, ob kateri živijo tudi Slovenci.

Poglej Svetopolk I. Moravski in Raba

Rastislav Moravski

Rastislav ali Rostislav, znan tudi kot sv.

Poglej Svetopolk I. Moravski in Rastislav Moravski

Regensburg

Kamniti most in zvonika mestne stolnice. Regensburg (nekdaj v rabi tudi ital. ime Ratisbona, češko Řezno) je nemško mesto z dobrimi 150.000 prebivalci na vzhodnem Bavarskem, ki leži ob sotočju Donave in reke Regen, po kateri je mesto dobilo ime, saj Regensburg v nemščini pomeni grad ob Regnu.

Poglej Svetopolk I. Moravski in Regensburg

Sava

Sáva (hrv. in srb. Sava) je reka v Srednji in Jugovzhodni Evropi, desni pritok Donave, najdaljša reka v Sloveniji, po količini vode največji pritok Donave in drugi največji pritok po velikosti porečja (za Tiso).

Poglej Svetopolk I. Moravski in Sava

Slovaška

Slovaška, uradno imenovana Slovaška republika (slovaško Slovenská republika), je celinska republika v Srednji Evropi, ki meji na severozahodu s Češko, na severu s Poljsko, na vzhodu z Ukrajino, na jugu z Madžarsko in na zahodu z Avstrijo.

Poglej Svetopolk I. Moravski in Slovaška

Slovaki

Slováki (slovaško Slováci) so zahodnoslovanska etnična skupina, ki večinoma naseljuje območje Slovaške, njen materni jezik pa je slovaščina.

Poglej Svetopolk I. Moravski in Slovaki

Solun

Solun ali Tesalonika (ali krajše) je drugo največje mesto v Grčiji, z nekaj več kot milijonom prebivalcev v svojem metropolitanskem območju in glavno mesto geografske regije Makedonija, upravne regije Osrednja Makedonija in decentralizirane uprave Makedonije in Trakije.

Poglej Svetopolk I. Moravski in Solun

Srbija

Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).

Poglej Svetopolk I. Moravski in Srbija

Srednja Evropa

Srednja Evropa je območje Evrope med zahodno in vzhodno Evropo, ki temelji na skupni zgodovinski, družbeni in kulturni identiteti.

Poglej Svetopolk I. Moravski in Srednja Evropa

Sremska Mitrovica

Sremska Mitrovica (izvirno Сремска Митровица, Srijemska Mitrovica, Szávaszentdemeter) je mesto v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Sremskega upravnega okraja.

Poglej Svetopolk I. Moravski in Sremska Mitrovica

Stara cerkvena slovanščina

Stára cerkvéna slovánščina (tudi stárocerkvénoslovánščina) je bila prvi slovanski knjižni jezik, ki sta ga v 9. stoletju oblikovala solunska misijonarja Ciril in Metod.

Poglej Svetopolk I. Moravski in Stara cerkvena slovanščina

Sveta Ciril in Metod

Sveti Ciril in Metod Sveta Ciril in Metod sta bila bizantinska misijonarja, ki sta najbolj znana po pokristjanjevanju Slovanov.

Poglej Svetopolk I. Moravski in Sveta Ciril in Metod

Sveti Naum

Sveti Naum (bolgarsko in makedonsko Свети Наум Преславски/Охридски, Sveti Naum Preslavski/Ohridski) je bil srednjeveški bolgarski pisec, prosvetitelj, eden od sedmih apostolov Prvega bolgarskega cesarstva in misijonar med Slovani, * okrog 830, † 23. december 910.

Poglej Svetopolk I. Moravski in Sveti Naum

Sveti sedež

Sveti sedež ali Sveta stòlica je sedež Rimske škofije in upravno središče papeževega delovanja.

Poglej Svetopolk I. Moravski in Sveti sedež

Trenčín

Trenčin (slovaško Trenčín) je mesto na zahodu Slovaške v osrednji dolini reke Váh blizu meje s Češko in približno 120 km od Bratislave.

Poglej Svetopolk I. Moravski in Trenčín

Trnava

Mestni stolp na vogalu Trga sv. trojice Trnava (Tyrnau; Nagyszombat) je eno najstarejših slovaških mest.

Poglej Svetopolk I. Moravski in Trnava

Velikomoravska

Svetopolka I. Velikomóravska (latinsko Moravia Magna) je bila slovanska država, ki je med letom 833 in zgodnjim 10. stoletjem obstajala na ozemlju današnje Moravske (del Češke) in Slovaške.

Poglej Svetopolk I. Moravski in Velikomoravska

Verona

Zemljevid centra mesta Verona je mesto v severni Italiji, glavno mesto Veronske pokrajine v deželi Benečiji (Veneto) ter sedež škofije Verona.

Poglej Svetopolk I. Moravski in Verona

Veszprém

Veszprém (slovensko Belomost; nemško Weißbrunn) je mesto z okoli 60.000 prebivalci in sedež Županije Belomost na Madžarskem.

Poglej Svetopolk I. Moravski in Veszprém

Vikingi

Vikingi med spopadom (v okviru zgodovinskega festivala) Vikingi so bili bojevniki in trgovci, ki so plenili po obalah Skandinavije, Britanskega otočja in drugih delih Evrope med 8. in 12. stoletjem in trgovali širše po Evropi.

Poglej Svetopolk I. Moravski in Vikingi

Visla

Visla je s 1047 kilometri najdaljša reka na Poljskem, hkrati najdaljša reka baltiškega povodja in 9 najdaljša v Evropi.

Poglej Svetopolk I. Moravski in Visla

Vojvodina Češka

Vojvodina Češka (češko České knížectví) je bila v zgodnjem in visokem srednjem veku monarhija in vojvodina Svetega rimskega cesarstva v Srednji Evropi. Vojvodino so okoli leta 870 ustanovili Čehi kot del Velikomoravske. Češka se je potem, ko je knez Spitihnjev I.

Poglej Svetopolk I. Moravski in Vojvodina Češka

Vzhodnofrankovska država

Razdelitev frankovskega cesarstva leta 843 Vzhodnofrankovska država ali Vzhodnofrankovsko kraljestvo (latinsko regnum francorum orientalium) je bila država, ki je nastala z delitvijo Frankovskega cesarstva leta 843 in je bila zgodnjesrednjeveška predhodnica Svetega rimskega cesarstva.

Poglej Svetopolk I. Moravski in Vzhodnofrankovska država

830

830 (DCCCXXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Svetopolk I. Moravski in 830

894

894 (DCCCXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Svetopolk I. Moravski in 894

, Regensburg, Sava, Slovaška, Slovaki, Solun, Srbija, Srednja Evropa, Sremska Mitrovica, Stara cerkvena slovanščina, Sveta Ciril in Metod, Sveti Naum, Sveti sedež, Trenčín, Trnava, Velikomoravska, Verona, Veszprém, Vikingi, Visla, Vojvodina Češka, Vzhodnofrankovska država, 830, 894.