Kazalo
29 odnosi: Antarktika, Boris I. Bolgarski, Cirilica, Glagolica, Kliment Ohridski, Kocelj, Makedonščina, Ohrid, Ohridsko jezero, Pliska, Preslav, Prvo bolgarsko cesarstvo, Rastislav Moravski, Rim, Severna Makedonija, Simeon I. Bolgarski, Slovani, Spodnja Panonija (država), Stara cerkvena slovanščina, Sveta Ciril in Metod, Svetnik, Sveto pismo, Teologija, Velikomoravska, Vzhodna pravoslavna cerkev, Zakon sudni ljudem, 23. december, 830, 910.
- Krščanski svetniki v 10. stoletju
- Rojeni v 830. letih
- Svetniki Vzhodne pravoslavne cerkve
- Umrli leta 910
Antarktika
Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós – nasprotje Arktiki) je Zemljina najjužnejša celina.
Poglej Sveti Naum in Antarktika
Boris I. Bolgarski
Boris I. ali Boris Mihael (bolgarsko Борис I/Борис-Михаил, Boris I/Boris-Mihail) je bil kan in knez Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od leta 852 do 889, * ni znano, † 2. maj 907.
Poglej Sveti Naum in Boris I. Bolgarski
Cirilica
Novgoroda Cirílica je abecedna pisava, ki jo za zapis uporablja sedem slovanskih jezikov (bolgarski, makedonski, srbski, ruski, beloruski, ukrajinski in rusinski), do nedavnega pa tudi mongolščina, moldavščina v Transnistriji ter vrsta neslovanskih jezikov na ozemlju Ruske federacije in nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej Sveti Naum in Cirilica
Glagolica
Glagólica je pisava, ki si jo je za pisanje v slovanskih jezikih v 9. stoletju izmislil Ciril (s pravim imenom Konstantin), ko je skupaj z bratom Metodom začel širiti krščansko vero med Slovani na Balkanskem polotoku.
Poglej Sveti Naum in Glagolica
Kliment Ohridski
Sveti Kliment Ohridski (bolgarsko, makedonsko in srbsko Свети Климент Охридски, sveti Kliment Ohridski, grško, Ágios Klímis tis Achrídas) je bil srednjeveški bolgarski svetnik, učenjak, pisec in prosvetitelj Slovanov, * okrog 840Andrej Škoviera.
Poglej Sveti Naum in Kliment Ohridski
Kocelj
Kocelj (tudi Koceľ, Gozil, Chozil, Chezilo), Moravan, slovanski knez Spodnje Panonije, * 833, † 876.
Poglej Sveti Naum in Kocelj
Makedonščina
Makedonščina (македонски, makedonski) je južnoslovanski jezik, ki se govori v Severni Makedoniji, severni Grčiji (Egejska Makedonija), jugozahodni Bolgariji (Pirinska Makedonija) in jugovzhodni Albaniji (Mala Prespa).
Poglej Sveti Naum in Makedonščina
Ohrid
Ohrid Ohrid (makedonsko: Охрид) je mesto v Severni Makedoniji, na severovzhodni obali Ohridskega jezera in je središče Ohridske regije, ter sedež istoimenske občine.
Poglej Sveti Naum in Ohrid
Ohridsko jezero
Ohridsko jezero (makedonsko: Охридско езеро, Ohridsko ezero, albansko: Liqeni i Ohrit ali Liqeni i Pogradecit) je jezero ovalne oblike, ki leži na meji med jugozahodnim delom Severne Makedonije in vzhodnim delom Albanije.
Poglej Sveti Naum in Ohridsko jezero
Pliska
Pliska je prva prestolnica Prvega bolgarskega cesarstva in manjše mesto, zgrajeno na območju nekdanje vasi Aboba.
Poglej Sveti Naum in Pliska
Preslav
Preslav (v virih Prezlaus, Pretzlai), okrog leta 1043, je bil odvetnik Heme Selško-breške in morda njen sorodnik.
Poglej Sveti Naum in Preslav
Prvo bolgarsko cesarstvo
Prvo bolgarsko cesarstvo, srednjeveška država, ki so jo okoli leta 681 na severovzhodnem Balkanu ustanovili Prabolgari z združitvijo s sedmimi slovanskimi plemeni.
Poglej Sveti Naum in Prvo bolgarsko cesarstvo
Rastislav Moravski
Rastislav ali Rostislav, znan tudi kot sv.
Poglej Sveti Naum in Rastislav Moravski
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Sveti Naum in Rim
Severna Makedonija
Severna Makedonija, uradno Republika Severna Makedonija (makedonsko Република Северна Македонија, albansko Republika e Maqedonisë së Veriut), je celinska demokratična država na Balkanskem polotoku v jugovzhodni Evropi, s površino 25.713 km² in le malo več kot dvema milijonoma prebivalcev.
Poglej Sveti Naum in Severna Makedonija
Simeon I. Bolgarski
Simeon I. Bolgarski ali Simeon I. Veliki (bolgarsko Симеон I Велики, Simeon I Veliki) je bil knez in zatem car Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od leta 893 do 927,Lalkov.
Poglej Sveti Naum in Simeon I. Bolgarski
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Poglej Sveti Naum in Slovani
Spodnja Panonija (država)
Spódnja Panónija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z Avari Franki ustanovili na zahodnem delu Panonske nižine, med Donavo na vzhodu, Dravo in Muro na jugu, Rabo na zahodu in najverjetneje Blatnim jezerom na severu.
Poglej Sveti Naum in Spodnja Panonija (država)
Stara cerkvena slovanščina
Stára cerkvéna slovánščina (tudi stárocerkvénoslovánščina) je bila prvi slovanski knjižni jezik, ki sta ga v 9. stoletju oblikovala solunska misijonarja Ciril in Metod.
Poglej Sveti Naum in Stara cerkvena slovanščina
Sveta Ciril in Metod
Sveti Ciril in Metod Sveta Ciril in Metod sta bila bizantinska misijonarja, ki sta najbolj znana po pokristjanjevanju Slovanov.
Poglej Sveti Naum in Sveta Ciril in Metod
Svetnik
Svetniški zavetniki Evrope: sv. Benedikt Nursijski, sv. Ciril in Metod, sv. Brigita Švedska, sv. Katarina Sienska, sv. Edith Stein Svetnik (ženska oblika svetnica) je oseba, ki jo je Rimskokatoliška cerkev, razglasila za svetnika zaradi izrednih vrlin in svetosti.
Poglej Sveti Naum in Svetnik
Sveto pismo
Naslovnica Dalmatinove BiblijeDalmatinovem prevodu celotnega Svetega pisma Sveto pismo ali Biblija (iz starogrške besede: biblia, kar pomeni knjige) je sveta knjiga krščanstva.
Poglej Sveti Naum in Sveto pismo
Teologija
Sv. Avguštin iz Hipona (354-430), latinski teolog, cerkveni oče, cerkveni pisatelj in filozof iz Severne Afrike. Njegova dela imajo še danes velik vpliv na zahodno krščansko teologijo. Teologija je veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega. Sopomenka besede je tudi bogoslovje.
Poglej Sveti Naum in Teologija
Velikomoravska
Svetopolka I. Velikomóravska (latinsko Moravia Magna) je bila slovanska država, ki je med letom 833 in zgodnjim 10. stoletjem obstajala na ozemlju današnje Moravske (del Češke) in Slovaške.
Poglej Sveti Naum in Velikomoravska
Vzhodna pravoslavna cerkev
Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.
Poglej Sveti Naum in Vzhodna pravoslavna cerkev
Zakon sudni ljudem
Zakon sudni ljudem (slovensko Zakon za sojenje ljudem ali Sodno pravo za ljudstvo) je najstarejše ohranjeno slovansko pravno besedilo.
Poglej Sveti Naum in Zakon sudni ljudem
23. december
23.
Poglej Sveti Naum in 23. december
830
830 (DCCCXXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Sveti Naum in 830
910
910 (CMX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Sveti Naum in 910