Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Ohrid

Index Ohrid

Ohrid Ohrid (makedonsko: Охрид) je mesto v Severni Makedoniji, na severovzhodni obali Ohridskega jezera in je središče Ohridske regije, ter sedež istoimenske občine.

90 odnosi: Albanščina, Antična Grčija, Apnenec, Apulija, Štefan Dušan, Bajazid I., Balkanski vojni, Bazilij II., Beneška republika, Beocija, Beograd, Berziti, Bitola, Bizantinsko cesarstvo, Bohemond I. Antiohijski, Budva, Cerkev sv. Janeza v Kaneu, Cerkev sv. Klimenta in Pantelejmona, Ohrid, Cerkev sv. Sofije, Ohrid, Dasareti, Drač, Dragi Stefanija, Država, Druga svetovna vojna, Drugo bolgarsko cesarstvo, Ekumensko gibanje, Elbasan, Enhelejci, Epirski despotat, Fenicija, Filip II. Makedonski, Grščina, Grška mitologija, Hiša družine Robevci, Iliri, Ilirija (država), Ivan VI. Kantakuzen, Južnoslovanski jeziki, Kadmos, Kalabrija, Katwijk, Kaza, Köppnova podnebna klasifikacija, Kliment Ohridski, Konstantinopel, Kragujevac, Kraljevič Marko, Kraljevina Bolgarija, Kraljevina Jugoslavija, Kraljevina Srbija (1882–1918), ..., Latinščina, Makedonščina, Mehmed II. Osvajalec, Mišo Juzmeski, Moldavija, Nahija, Ohridsko jezero, Osmansko cesarstvo, Patras, Pećka patriarhija, Piran, Plovdiv, Podolsk, Pogradec, Polibij, Prva svetovna vojna, Prvo bolgarsko cesarstvo, Rimska republika, Rimsko cesarstvo, Samostan svetega Nauma, Samuelova trdnjava, Ohrid, Severna Makedonija, Seznam mest v Severni Makedoniji, Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi, Sicilija, Skenderbeg, Slovani, Socialistična federativna republika Jugoslavija, Sofija, Srbsko cesarstvo, Tebe, Grčija, Trogir, Ulcinj, Unescova svetovna dediščina, Veliko Trnovo, Via Egnatia, Vidin, Vinkovci, Vlaška, 1980. Razširi indeks (40 več) »

Albanščina

Albánščina je indoevropski jezik, ki ga govori okoli 6 milijonov prebivalcev zahodnega Balkanskega polotoka v jugovzhodni Evropi, večinoma Albanci.

Novo!!: Ohrid in Albanščina · Poglej več »

Antična Grčija

Antična Grčija je poimenovanje za obdobje stare grške kulture med koncem velikih selitev indoevropskih plemen okoli leta 800 pr.

Novo!!: Ohrid in Antična Grčija · Poglej več »

Apnenec

Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).

Novo!!: Ohrid in Apnenec · Poglej več »

Apulija

Apúlija (italijansko Puglia, tudi Puglie) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Novo!!: Ohrid in Apulija · Poglej več »

Štefan Dušan

Štefan Uroš IV.

Novo!!: Ohrid in Štefan Dušan · Poglej več »

Bajazid I.

Bajazid I. (turško: بايزيد الأول, Beyazıt) z nadimkom Yıldırım - "Bliskoviti", sultan Osmanskega cesarstva (1389-1403), * 1354, † 8. marec 1403, Akşehir, Turčija.

Novo!!: Ohrid in Bajazid I. · Poglej več »

Balkanski vojni

Balkanski vojni sta bili dve vojni na Balkanu v letih 1912 in 1913, v katerih je Balkanska liga (Srbija, Črna gora, Grčija in Bolgarija) v vojni z Osmanskim cesarstvom najprej osvojila Makedonijo in večino Trakije, potem pa so se spopadli med seboj zaradi delitve osvojenega teritorija.

Novo!!: Ohrid in Balkanski vojni · Poglej več »

Bazilij II.

Bazilij (Vasilij) II. (grško Βασίλειος Β΄) z vzdevkom Ubijalec Bolgarov (grško Βουλγαροκτόνος) je bil cesar Bizantinskega cesarstva iz Makedonske dinastije, ki je vladal od 10.

Novo!!: Ohrid in Bazilij II. · Poglej več »

Beneška republika

Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.

Novo!!: Ohrid in Beneška republika · Poglej več »

Beocija

Beocija (tudi Bojotija; Voiotía ali Boecija) je pokrajina in okrožje v osrednji Grčiji, med Evbojskim in Korintskim zalivom, severno od Aten na polotoku Atika.

Novo!!: Ohrid in Beocija · Poglej več »

Beograd

Béograd (staroslovensko /idr. jezikih/ Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,3 milijone ljudi (samo mesto).

Novo!!: Ohrid in Beograd · Poglej več »

Berziti

Berziti ali Verziti (grško, Verzítes, makedonsko Берзити, Berziti) so bili južnoslovansko pleme na ozemlju regije Makedonije.

Novo!!: Ohrid in Berziti · Poglej več »

Bitola

Bitola (makedonsko Битола, grško Μοναστήρι, srbohrvaško Bitolj/Битољ, bolgarsko Битоля, turško Manastır, مناستر) je drugo največje mesto Severne Makedonije, ki leži v jugozahodnem delu države ob vznožju gorovja Baba (najvišji vrh Pelister, 2601 m), Nidže in Kajmakčalan ob reki Dragoru, v središču kotline/nižine Pelagonija, 15 km severno od grške meje in na nadmorski višini okoli 650 m. Mesto leži na stičišču jadranske, egejske in južno-srednjeevropske regije.

Novo!!: Ohrid in Bitola · Poglej več »

Bizantinsko cesarstvo

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.

Novo!!: Ohrid in Bizantinsko cesarstvo · Poglej več »

Bohemond I. Antiohijski

Bohemond I, tudi Bohemund, Boemund ali Boamund, normanski plemič, knez Taranta in Antiohije, eden od vodij prvega križarskega pohoda, * okoli 1054, San Marco Argentano, Italija - † 3. marec 1111, Canosa di Puglia, Italija.

Novo!!: Ohrid in Bohemond I. Antiohijski · Poglej več »

Budva

Budva je občina, turistično mesto in pristanišče v Črni gori.

Novo!!: Ohrid in Budva · Poglej več »

Cerkev sv. Janeza v Kaneu

Cerkev sv.

Novo!!: Ohrid in Cerkev sv. Janeza v Kaneu · Poglej več »

Cerkev sv. Klimenta in Pantelejmona, Ohrid

Cerkev sv.

Novo!!: Ohrid in Cerkev sv. Klimenta in Pantelejmona, Ohrid · Poglej več »

Cerkev sv. Sofije, Ohrid

Cerkev svete Sofije je cerkev v Ohridu v Severni Makedoniji.

Novo!!: Ohrid in Cerkev sv. Sofije, Ohrid · Poglej več »

Dasareti

Plemena južne Ilirije in Epirja Dasareti (grško: Δασσαρῆται),D.

Novo!!: Ohrid in Dasareti · Poglej več »

Drač

Drač (albansko Durrës) je pristaniško mesto, sedež okrožja Drač in občine Drač v Albaniji.

Novo!!: Ohrid in Drač · Poglej več »

Dragi Stefanija

Dragi Stefanija, makedonski književnik in jezikoslovec, * 10. november 1933, Ohrid, Republika Makedonija, † 17. junij 2019, Ohrid.

Novo!!: Ohrid in Dragi Stefanija · Poglej več »

Država

Označena ozemlja na zemljevidu so večinoma države, ki so suverene države s polnim mednarodnim priznanjem (v oklepajih so zapisane države, ki niso suverene). Nekatera ozemlja so samostojne države, vendar niso priznana kot taka (npr. Tajvan), za nekaj nekaj označenih ozemelj pa je sporno, kateri državi pripadajo (npr. Kašmir) ali so samostojne države (npr. Zahodna Sahara) ali država, znana pod istim imenom. Držáva je geografsko območje in neodvisna politična enota s svojo lastno vladavino, zakoni, pogosto tudi z ustavo, policijo, oboroženimi silami, davčnimi pravili in prebivalstvom.

Novo!!: Ohrid in Država · Poglej več »

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Novo!!: Ohrid in Druga svetovna vojna · Poglej več »

Drugo bolgarsko cesarstvo

Drugo bolgarsko cesarstvo (bolgarsko Второ българско царство, Vtorо Bălgarskо carstvo) je bila srednjeveška bolgarska država, ki je obstajala od leta 1185 do 1396 ali 1422.

Novo!!: Ohrid in Drugo bolgarsko cesarstvo · Poglej več »

Ekumensko gibanje

Ekuménsko gíbanje ali ekumenízem je gibanje za enotnost vseh kristjanov.

Novo!!: Ohrid in Ekumensko gibanje · Poglej več »

Elbasan

Elbasan (albansko Elbasani ali Elbasan) je mesto in občina v osrednji Albaniji ter glavno mesto istoimenskega okrožja, ki stoji ob bregu reke Škumbin.

Novo!!: Ohrid in Elbasan · Poglej več »

Enhelejci

Približen položaj ilirskih plemen Enhelejci ali SesaretiStrabon, Geografija, 7,7.

Novo!!: Ohrid in Enhelejci · Poglej več »

Epirski despotat

Epirski despotat in druge države, ki so nastale po razpadu Bizantinskega cesarstva leta 1204; zemljevid prikazuje stanje leta 1265 (William R. Shepherd, ''Historical Atlas,'' 1911) Epírski despotát ali Epírska kneževína je bila ena od grških nasledstvenih držav Bizantinskega cesarstva, ki so nastale po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.

Novo!!: Ohrid in Epirski despotat · Poglej več »

Fenicija

Fenícija je zgodovinska država ob obali Sirije in Libanona med Latakijo na severu in hribom Karmel na jugu.

Novo!!: Ohrid in Fenicija · Poglej več »

Filip II. Makedonski

Makedonska falanga Filip II.

Novo!!: Ohrid in Filip II. Makedonski · Poglej več »

Grščina

Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.

Novo!!: Ohrid in Grščina · Poglej več »

Grška mitologija

Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.

Novo!!: Ohrid in Grška mitologija · Poglej več »

Hiša družine Robevci

Hiša družine Robevci je znana in zgodovinska stavba v Ohridu v Severni Makedoniji.

Novo!!: Ohrid in Hiša družine Robevci · Poglej več »

Iliri

Iliri (antično grško: Ἰλλυριοί, latinsko: Illyrii ali Illyri), skupina plemen, ki so že pred letom 2000 pr.

Novo!!: Ohrid in Iliri · Poglej več »

Ilirija (država)

Ilirija (antično grško: Ἰλλυρία ali Ἰλλυρίς, latinsko: Illyria ali Illyricum zgodovinsko geografsko področje, ki so ga v antiki naseljevala številna ilirska plemena. Plemena so imela skupen jezik in prebivala na ozemlju, ki se približno ujema z ozemljem bivše Socialistične federativne republike Jugoslavije, in delu sedanje republike Albanije.

Novo!!: Ohrid in Ilirija (država) · Poglej več »

Ivan VI. Kantakuzen

Ivan VI.

Novo!!: Ohrid in Ivan VI. Kantakuzen · Poglej več »

Južnoslovanski jeziki

bolgarščina Južnoslovanski jeziki skupaj z vzhodnoslovanskimi in zahodnoslovanskimi jeziki sestavljajo skupino slovanskih jezikov.

Novo!!: Ohrid in Južnoslovanski jeziki · Poglej več »

Kadmos

Kadmos iz Promptuarii Iconum Insigniorum Kadmos (Kádmos) je v grški mitologiji grško-feničanski kralj, ustanovitelj mesta Tebe.

Novo!!: Ohrid in Kadmos · Poglej več »

Kalabrija

Kalabrija (kalabrijsko Calabbria, grško-kalabrijsko Kalavrìa, arbereško Kalabrì) je polotok na jugu Italije oz.

Novo!!: Ohrid in Kalabrija · Poglej več »

Katwijk

Nizozemski topografski zemljevid Katwijka (urbano območje), marec 2014 Obalni bulvar v Katwijku Katwijk, piše se tudi Katwyk, je obmorska občina in mesto v provinci Južna Holandija v srednjem zahodnem delu Nizozemske.

Novo!!: Ohrid in Katwijk · Poglej več »

Kaza

''Kaze'' poznega Osmanskega cesarstva Kaza (arabsko قضاء‎‎, qaḍāʾ, izg., osmansko turško kazâ‎Selçuk Akşin Somel. Kazâ. The A to Z of the Ottoman Empire. Volume 152 of A to Z Guides. Rowman & Littlefield, 2010. str. 151. ISBN 9780810875791.) je bila upravna enota Osmanskega cesarstva in njegovih nasledstvenih držav.

Novo!!: Ohrid in Kaza · Poglej več »

Köppnova podnebna klasifikacija

Svet glede na Köppnovo podnebno klasifikacijo klime. Köppnova podnebna klasifikacija je ena izmed najpogosteje uporabljenih sistemov za klasifikacijo podnebja.

Novo!!: Ohrid in Köppnova podnebna klasifikacija · Poglej več »

Kliment Ohridski

Sveti Kliment Ohridski (bolgarsko, makedonsko in srbsko Свети Климент Охридски, sveti Kliment Ohridski, grško, Ágios Klímis tis Achrídas) je bil srednjeveški bolgarski svetnik, učenjak, pisec in prosvetitelj Slovanov, * okrog 840Andrej Škoviera.

Novo!!: Ohrid in Kliment Ohridski · Poglej več »

Konstantinopel

Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).

Novo!!: Ohrid in Konstantinopel · Poglej več »

Kragujevac

Kragujevac (srbsko Крагујевац) je industrijsko, gospodarsko, kmetijsko, kulturno in izobraževalno središče Šumadije v osrednji Srbiji in je četrto največje mesto v Srbiji, za Beogradom, Novim Sadom in Nišem.

Novo!!: Ohrid in Kragujevac · Poglej več »

Kraljevič Marko

Marko Mrnjavčević (srbsko Марко Мрњавчевић, Marko Mrnjavčević) je bil de iure srbski kralj, ki je vladal od leta 1371 do 1395, vendar je de facto vladal samo v zahodni Makedoniji v okolici Prilepa, * okoli 1335, † 17. maj 1395, Rovine, Vlaška.

Novo!!: Ohrid in Kraljevič Marko · Poglej več »

Kraljevina Bolgarija

Kraljevina Bolgarija ali Bolgarsko cesarstvo, imenovano tudi Tretje bolgarsko carstvo, je bila ustavna monarhija v jugovzhodni Evropi, ki je bila ustanovljena 5.

Novo!!: Ohrid in Kraljevina Bolgarija · Poglej več »

Kraljevina Jugoslavija

Kraljevina Jugoslavija je bila država, ki je nastala leta 1929 s preimenovanjem Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.

Novo!!: Ohrid in Kraljevina Jugoslavija · Poglej več »

Kraljevina Srbija (1882–1918)

Kraljevina Srbija je nekdanja kraljevina na področju današnje Srbije, ki je bila ustanovljena leta 1882, ko je bil takratni knez Srbije, Milan Obrenović, povzdignjen v kralja s privoljenjem Habsburžanov.

Novo!!: Ohrid in Kraljevina Srbija (1882–1918) · Poglej več »

Latinščina

Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.

Novo!!: Ohrid in Latinščina · Poglej več »

Makedonščina

Makedonščina (македонски, makedonski) je južnoslovanski jezik, ki se govori v Severni Makedoniji, severni Grčiji (Egejska Makedonija), jugozahodni Bolgariji (Pirinska Makedonija) in jugovzhodni Albaniji (Mala Prespa).

Novo!!: Ohrid in Makedonščina · Poglej več »

Mehmed II. Osvajalec

Mehmed II., bolj znan kot Mehmed Osvajalec (turško Fatih Sultan Mehmet), je bil sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od avgusta 1444 do septembra 1446 in ponovno od februarja 1451 do maja 1481, * 30. marec 1432, † 3. maj 1481.

Novo!!: Ohrid in Mehmed II. Osvajalec · Poglej več »

Mišo Juzmeski

Mišo Juzmeski, makedonski pisatelj, publicist in fotograf, * 7. april 1966, Ohrid, † 30. april 2021, Ohrid.

Novo!!: Ohrid in Mišo Juzmeski · Poglej več »

Moldavija

Republika Moldavija ali Moldova je celinska država v vzhodni Evropi med Romunijo na zahodu in Ukrajino na vzhodu.

Novo!!: Ohrid in Moldavija · Poglej več »

Nahija

Nahija (arabsko ناحية, nahiat, turško nahiye) je bila upravna enota Osmanskega cesarstva, manjša od kaze.

Novo!!: Ohrid in Nahija · Poglej več »

Ohridsko jezero

Ohridsko jezero (makedonsko: Охридско езеро, Ohridsko ezero, albansko: Liqeni i Ohrit ali Liqeni i Pogradecit) je jezero ovalne oblike, ki leži na meji med jugozahodnim delom Severne Makedonije in vzhodnim delom Albanije.

Novo!!: Ohrid in Ohridsko jezero · Poglej več »

Osmansko cesarstvo

Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.

Novo!!: Ohrid in Osmansko cesarstvo · Poglej več »

Patras

Patras (v dimotiki moderni grščini: Πάτρα, izg. Pátra, v klasični grščini: Πάτραι, izg. Pátrai, Latinsko: Patrae), je tretje največje grško urbano središče in glavno mesto prefekture Ahaja.

Novo!!: Ohrid in Patras · Poglej več »

Pećka patriarhija

| Kosovo | width.

Novo!!: Ohrid in Pećka patriarhija · Poglej več »

Piran

Piran (Pirano) je obmorsko mestno naselje v Slovenski Istri, z okoli 3.700 prebivalci (2020) na slovenski strani Piranskega zaliva.

Novo!!: Ohrid in Piran · Poglej več »

Plovdiv

Plovdiv je drugo največje mesto v Bolgariji in središče okraja Plovdiv.

Novo!!: Ohrid in Plovdiv · Poglej več »

Podolsk

Podolsk (Подо́льск) je industrijsko mesto v Rusiji; je upravno središče istoimenskega rajona, ki leži v Moskovski oblasti.

Novo!!: Ohrid in Podolsk · Poglej več »

Pogradec

Pogradec (albanska določna oblika Pogradeci) je mesto ob Ohridskem jezeru v vzhodni Albaniji.

Novo!!: Ohrid in Pogradec · Poglej več »

Polibij

Polibij (grško: Πολύβιος, angleško: Polybius), starogrški in rimski zgodovinar, * okrog 200 pr. n. št., Megalopoli † okrog 120 pr. n. št..

Novo!!: Ohrid in Polibij · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: Ohrid in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Prvo bolgarsko cesarstvo

Prvo bolgarsko cesarstvo, srednjeveška država, ki so jo okoli leta 681 na severovzhodnem Balkanu ustanovili Prabolgari z združitvijo s sedmimi slovanskimi plemeni.

Novo!!: Ohrid in Prvo bolgarsko cesarstvo · Poglej več »

Rimska republika

Rimska republika je bila oblika države v antičnem Rimu, ki je trajala od leta 509 pr.

Novo!!: Ohrid in Rimska republika · Poglej več »

Rimsko cesarstvo

Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.

Novo!!: Ohrid in Rimsko cesarstvo · Poglej več »

Samostan svetega Nauma

Samostan svetega Nauma (makedonsko Манастир „Свети Наум) je vzhodno-pravoslavni samostan v Severni Makedoniji, poimenovan po srednjeveškem svetem Naumu, ki ga je ustanovil.

Novo!!: Ohrid in Samostan svetega Nauma · Poglej več »

Samuelova trdnjava, Ohrid

Samuelova trdnjava (makedonsko Самуилова тврдина, bolgarsko Самуилова крепост) je trdnjava v starem mestnem jedru Ohrida v Severni Makedoniji.

Novo!!: Ohrid in Samuelova trdnjava, Ohrid · Poglej več »

Severna Makedonija

Severna Makedonija, uradno Republika Severna Makedonija (makedonsko Република Северна Македонија, albansko Republika e Maqedonisë së Veriut), je celinska demokratična država na Balkanskem polotoku v jugovzhodni Evropi, s površino 25.713 km² in le malo več kot dvema milijonoma prebivalcev.

Novo!!: Ohrid in Severna Makedonija · Poglej več »

Seznam mest v Severni Makedoniji

Lega mest v Severni Makedoniji V Severni Makedoniji ima status mesta 34 naselij: Makedonija *.

Novo!!: Ohrid in Seznam mest v Severni Makedoniji · Poglej več »

Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi

Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi vsebuje spomenike v Evropi, Mali Aziji, na Cipru, vseh Egejskih in Kanarskih otokih in Madeiri, čeprav so nekateri od njih v Aziji oziroma Afriki.

Novo!!: Ohrid in Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi · Poglej več »

Sicilija

Sicilija (italijansko: Sicilia; sicilijansko: Sicilia) je največji otok v Sredozemskem morju.

Novo!!: Ohrid in Sicilija · Poglej več »

Skenderbeg

Gjergj Kastrioti Skënderbeu (srbsko Ђурађ Кастриот Скендербег, Đurađ Kastriot Skenderbeg), bolj znan kot Skenderbeg, albanski državnik, vojskovodja in narodni heroj, * 1405, Kruja, † 17. januar 1468, Lješ.

Novo!!: Ohrid in Skenderbeg · Poglej več »

Slovani

Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).

Novo!!: Ohrid in Slovani · Poglej več »

Socialistična federativna republika Jugoslavija

Socialistična federativna republika Jugoslavija, s kratico SFRJ, ali na kratko, vendar ne nujno točno, Jugoslavija, je bila država na Balkanskem polotoku, ki je obstajala med letoma 1963 in 1992.

Novo!!: Ohrid in Socialistična federativna republika Jugoslavija · Poglej več »

Sofija

Sofija (bolgarsko София) je glavno mesto Bolgarije, v jugovzhodni Evropi na Balkanskem polotoku, ki ima okoli 1,3 milijona prebivalcev.

Novo!!: Ohrid in Sofija · Poglej več »

Srbsko cesarstvo

Srbsko cesarstvo (srbsko Српско царство/Srpsko carstvo) je bila srednjeveška srbska država, ki se je sredi 14.

Novo!!: Ohrid in Srbsko cesarstvo · Poglej več »

Tebe, Grčija

Tebe (/ θiːbz /; stara grščina: Θῆβαι, Thēbai, grški izgovor:; moderna grščina: Θήβα, Thíva) so mesto v Beociji v osrednji Grčiji.

Novo!!: Ohrid in Tebe, Grčija · Poglej več »

Trogir

Trogir (dalmatinsko: Tragur; italijansko: Traù) je dalmatinsko mesto z 10.107 prebivalci (2021) in pristanišče na Hrvaškem, sedež istoimenske občine (hrv. Grad Trogir z 12393 prebivalci, 2021), ki upravno spada pod Splitsko-dalmatinsko županijo.

Novo!!: Ohrid in Trogir · Poglej več »

Ulcinj

Ulcinj (izvirno Улцињ) je naselje v Črni gori, ki upravno spada pod občino Ulcinj.

Novo!!: Ohrid in Ulcinj · Poglej več »

Unescova svetovna dediščina

Stonehenge, ki spada med svetovno kulturmo dediščino. Škocjanske jame Unescova svetovna dediščina zajema območja, objekte in nesnovno dediščino, ki so pod zaščito organizacije UNESCO.

Novo!!: Ohrid in Unescova svetovna dediščina · Poglej več »

Veliko Trnovo

Veliko Trnovo je mesto ob reki Jantri v severni osrednji Bolgariji in upravno središče okraja Veliko Trnovo.

Novo!!: Ohrid in Veliko Trnovo · Poglej več »

Via Egnatia

Potek Vie Egnatie Via Egnatia (grško: Ἐγνατία Ὁδός, Ἐgnatía Ὁdós, slovensko: Ignacijeva cesta), rimska magistralna cesta, zgrajena v 2.

Novo!!: Ohrid in Via Egnatia · Poglej več »

Vidin

Vidin je glavno mesto okraja Vidin v severozahodni Bolgariji, ki leži na desnem bregu reke Donave ob meji z Romunijo, nasproti romunskega mesta Calafat.

Novo!!: Ohrid in Vidin · Poglej več »

Vinkovci

Vinkovci so mesto z okoli 33.000 prebivalci na Hrvaškem, ki upravno spada pod Vukovarsko-sremsko županijo.

Novo!!: Ohrid in Vinkovci · Poglej več »

Vlaška

Vlaška (romunsko Țara Românească, romunska cirilica Цѣра Румѫнѣскъ) je bila zgodovinska in geografska regija Romunije.

Novo!!: Ohrid in Vlaška · Poglej več »

1980

1980 (MCMLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: Ohrid in 1980 · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »