Kazalo
68 odnosi: Alberada Buonalberška, Albert iz Aachna, Aleksej I. Komnen, Aleksiada, Amalfi, Ana Komnena, Anatolija, Antiohija, Apulija, Balduin II. Jeruzalemski, Beneška republika, Bitka pri Draču (1081), Bizantinsko cesarstvo, Božič, Canosa di Puglia, Capua, Chartres, Danišmendi, Devolska pogodba, Evfrat, Filip I. Francoski, Genovska republika, Gesta Francorum, Goffredo Malaterra, Grčija, Henrik IV. Nemški, Heraclea Cybistra, Italija, Jadransko morje, Jeruzalem, Jordan I. Kapuanski, Kalabrija, Kampanija, Kerboga, Kilikija, Kneževina Antiohija, Knez, Normani, Ohrid, Orderik Vitalis, Otranto, Papež, Papež Gregor VII., Papež Urban II., Patriarh, Prva križarska vojna, Rajmond IV. Touluški, Rim, Robert Guiscard, Rogerij I. Sicilski, ... Razširi indeks (18 več) »
Alberada Buonalberška
Alberadin grob Alberada ali Alberada Buonalberška (latinsko: Alverada), prva žena Roberta Guiscarda, vojvode Apulije, s katerim se je poročila leta 1051 ali 1052, ko je bil še roparski baron v Kalabriji, * okrog 1033, † verjetno julij 1122.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Alberada Buonalberška
Albert iz Aachna
Albert iz Aachna (francosko: Albert d'Aix, latinsko: Albericus ali Albertus Aquensis), kanonik in kustos katedrale v Aachnu in kronist prve križarske vojne iz 12.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Albert iz Aachna
Aleksej I. Komnen
Aleksej I. Komnen (grško Αλέξιος Α' Κομνηνός, Alexios I Komnēnos; latinsko Alexius I Comnenus), bizantinski cesar (1081–1118), * 1048, † 15. avgust 1118.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Aleksej I. Komnen
Aleksiada
Aleksiada je srednjeveški biografski tekst, ki ga je okrog leta 1148 napisala bizantinska zgodovinarka Ana Komnena, hčerka bizantinskega cesarja Alekseja I. Komnena.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Aleksiada
Amalfi
Amalfi je obmorsko mesto v Italiji, ki leži na obali Salernskega zaliva.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Amalfi
Ana Komnena
Ana Komnena ali Komnene (grško: Άννα Κομνηνή) bizantinska princesa, ena prvih zgodovinark, * 2. december 1083, Bizanc, † okrog 1154, samostan Keharitomen.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Ana Komnena
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Anatolija
Antiohija
Antiohija ob Orontu (/ ˈæntiˌɒk /; starogrško Ἀντιόχεια ὶπὶ Ὀρόντου, Antiókheia hē epì Oróntou; tudi Sirska Antiohija) je bilo staro grško mesto na vzhodni strani reke Oront.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Antiohija
Apulija
Apúlija (italijansko Puglia, tudi Puglie) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Apulija
Balduin II. Jeruzalemski
Balduin II.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Balduin II. Jeruzalemski
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Beneška republika
Bitka pri Draču (1081)
Bitka pri Draču (tudi Obleganje Drača) je bil vojaški spopad med Bizantinskim cesarstvom in Normani iz Apulije in Kalabrije 18. oktobra 1081.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Bitka pri Draču (1081)
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Bizantinsko cesarstvo
Božič
Bôžič je tradicionalni krščanski praznik, ki ga v katoliških in protestantskih državah praznujejo 25. decembra kot spomin na rojstvo Jezusa Kristusa.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Božič
Canosa di Puglia
Canosa di Puglia, splošno znana preprosto kot Canosa (Canosino Canaus), je mesto in občina v pokrajini Barletta-Andria-Trani, deželi Apuliji v južni Italiji.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Canosa di Puglia
Capua
Capua (italijansko: Capua) je mesto v pokrajini Caserta v italijanski deželi Kampaniji (Campania) v južni Italiji.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Capua
Chartres
Chartres je mesto in občina v osrednji francoski regiji Center, prefektura departmaja Eure-et-Loir.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Chartres
Danišmendi
obleganjem Nikeja Danišmendi so bili vladarska dinastija Oguških Turkov, ki je v 11. in 12. stoletju vladala v severnem in vzhodnem delu osrednje Anatolije.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Danišmendi
Devolska pogodba
Devolska pogodba je bila pogodba, ki sta jo leta 1108 podpisala Bohemond I. Antiohijski in cesar Bizantinskega cesarstva Aleksej I. Komnen.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Devolska pogodba
Evfrat
Évfrat ((al-Furat)) je grško ime za bližnjevzhodno reko, ki je zahodnejša od dveh rek (vzhodna je Tigris), ki določata Mezopotamijo.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Evfrat
Filip I. Francoski
Filip I. (francosko Philippe Ier), imenovan Zaljubljeni, je bil od leta 1060 do 1108 frankovski kralj, * 23. maj 1052, Champagne-et-Fontaine, Francija, † 29. julij 1108, Melun, Francija.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Filip I. Francoski
Genovska republika
Genovska republika (ligursko: Repúbbrica de Zêna) je bila neodvisna država v Liguriji na severozahodni obali Apeninskega polotoka (1005–1797), Korziki (1347–1768) in številnih drugih ozemljih v Sredozemlju.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Genovska republika
Gesta Francorum
Gesta Francorum (Dejanja Frankov) s polnim naslovom De Gesta Francorum et aliorum Hierosolimitanorum (Dejanja Frankov in drugih romarjev v Jeruzalem) je latinska kronika prve križarske vojne, ki je bila napisana leta 1100 ali 1101.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Gesta Francorum
Goffredo Malaterra
Goffredo Malaterra, benediktinski menih iz 11. stoletja in kronist, po rodu Norman.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Goffredo Malaterra
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Grčija
Henrik IV. Nemški
Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Henrik IV. Nemški
Heraclea Cybistra
Heraclea Cybistra je helenistično mesto v bližini sodobnega mesta Ereğli v provinci Konya, Turčija.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Heraclea Cybistra
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Italija
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Jadransko morje
Jeruzalem
Jerúzalem (svetopisemsko in tradicionalno sefardsko hebrejsko יְרוּשָׁלַםִ) je starodavno bližnjevzhodno mesto s ključnim pomenom v judovstvu, krščanstvu in islamu.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Jeruzalem
Jordan I. Kapuanski
Jordan I. (italiansko: Giordano), grof Averse in knez Kapue od leta 1078 do smrti.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Jordan I. Kapuanski
Kalabrija
Kalabrija (kalabrijsko Calabbria, grško-kalabrijsko Kalavrìa, arbereško Kalabrì) je polotok na jugu Italije oz.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Kalabrija
Kampanija
Kampanija (v italijanskem izvirniku Campania) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Kampanija
Kerboga
Kerboga (arabsko: كربغا, turško: Kürboğa), slaven seldžuški vojskovodja, med prvo križarsko vojno atabeg Mosula.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Kerboga
Kilikija
Kilikija na zemljevidu Rimskega imperija okrog leta 125. Kilikija, današnja Çukurova, je bila antična pokrajina in upravna enota Rimskega cesarstva na jugovzhodni sredozemski obali Male Azije severno od Cipra.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Kilikija
Kneževina Antiohija
Kneževina Antiohija in druge države na Bližnjem vzhodu leta 1135 Kneževina Antiohija (1098–1268), križarska država, ki so jo ustanovili križarji med prvo križarsko vojno.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Kneževina Antiohija
Knez
Knez (lat. princeps, dux, comes, nem. fürst, rusko князь (knjaz); ženska oblika kneginja - княгиня (knjaginja)) je označitev za vodjo večje plemenske ali ozemeljske enote (npr. kneževine), pa tudi vladarski ali plemiški naziv, ki se v romanskih jezikih in angleščini prevaja kot princ.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Knez
Normani
12. stoletju (rdeče) Normani (iz Northmen, severnjaki) so bili ljudstvo, ki se je od 8. stoletja dalje iz Skandinavije selilo na jug in se ustavilo v pokrajini današnje Francije, ki se po njih imenuje Normandija.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Normani
Ohrid
Ohrid Ohrid (makedonsko: Охрид) je mesto v Severni Makedoniji, na severovzhodni obali Ohridskega jezera in je središče Ohridske regije, ter sedež istoimenske občine.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Ohrid
Orderik Vitalis
Orderic Vitalis, angleški (normanski) kronist, avtor obsežne kronike Normandije in Anglije 11. in 12. stoletja, (* 1075, Anglija, † okrog 1142, St Evroul-en-Ouche, Francija).
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Orderik Vitalis
Otranto
Otranto je mesto in občina v pokrajini Lecce, deželi (Apulija, v Italiji).
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Otranto
Papež
Pápež (lat.: papa; grško: πάππας (pappas), kar pomeni oče) je rimski katoliški škof in patriarh, ter po položaju vrhovni duhovni vodja vseh katoliških Cerkva (tako rimskokatoliške kot vzhodnih katoliških Cerkva).
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Papež
Papež Gregor VII.
Gregor VII. (Gregorius VII, papež Rimskokatoliške cerkve, benediktinski redovnik in svetnik; * 1020 ali 1025 Soana (Grofija Aldobrandeschi, danes Sovana, Italija), † 25. maj 1085 Salerno (Sicilsko kraljestvo, danes Italija).
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Papež Gregor VII.
Papež Urban II.
Urban II., papež Rimskokatoliške cerkve; * okoli 1042 Châtillon-sur-Marne (Champagne, Francosko kraljestvo; † 29. julij 1099 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Papež Urban II.
Patriarh
Patriarh (grško.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Patriarh
Prva križarska vojna
Prva krížarska vojna (1095–1099) je bil vojni pohod evropskih krščanskih sil, katerega namen je bil pomagati Bizantinskemu cesarstvu v boju proti seldžuškim Turkom ter iztrgati Jeruzalem in Sveto deželo iz rok muslimanov.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Prva križarska vojna
Rajmond IV. Touluški
Rajmond IV. Touluški (francosko Raymond IV. de Toulouse, včasih tudi Raymond de Saint-Gilles), grof Toulousa, vojvoda Narbone in mejni grof Provanse, eden od voditeljev prvega križarskega pohoda, * 1041 ali 1042, † 1105. Rajmond je bil sin Ponsa Touluškega in Almodise Lamarške.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Rajmond IV. Touluški
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Rim
Robert Guiscard
Robert Guiscard (latinsko Viscardus, starofrancosko Viscart, francosko Guiscard, s pomenom pameten, zvijačen) je bil normanski pustolovec, znan po osvajanju južne Italije in Sicilije.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Robert Guiscard
Rogerij I. Sicilski
Rogerij I. Sicilski (francosko Roger Ier de Sicile) je bil od leta 1071 do 1101 normanski grof Sicilije in zadnji veliki vodja normanskih osvajanj v južni Italiji, * okoli 1031, † 22. junij 1101.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Rogerij I. Sicilski
Rogerij II. Sicilski
Rogerij II. je bil kralj Sicilije in Afrike, * 22. december 1095, Mileto, KalabrijaHouben 2002, str.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Rogerij II. Sicilski
San Marco Argentano
San Marco Argentano je mesto in občina v provinci Cosenza (regija Kalabrija, južna Italija) ter tudi sedež rimskokatoliške škofije San Marco Argentano-Scalea.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in San Marco Argentano
Saraceni
Saraceni (grško: Σαρακηυοί, latinsko: Saraceni) so v srednjem veku imenovali vse Arabce oziroma pripadnike islamske veroizpovedi.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Saraceni
Sikelgajta
Sikelgaita, tudi Sichelgaita ali Sigelgaita, langobardska kneginja, hčerka salernskega kneza Guaimarja IV.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Sikelgajta
Sirija
Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Sirija
Sivas
Sivas (pozno klasična in srednjeveška Sebastia, Sebastea ali Sebasteia (grško: Σεβάστεια, armensko: Սեբաստիա) je danes glavno mesto turške province Sivas. Mesto ima 296.000 prebivalcev (2007).
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Sivas
Solun
Solun ali Tesalonika (ali krajše) je drugo največje mesto v Grčiji, z nekaj več kot milijonom prebivalcev v svojem metropolitanskem območju in glavno mesto geografske regije Makedonija, upravne regije Osrednja Makedonija in decentralizirane uprave Makedonije in Trakije.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Solun
Suger
Suger, francoski opat, politik, zgodovinar in vpliven pokrovitelj gotske arhitekture, (* okrog 1081, † 13. januar 1151).
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Suger
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Sveto rimsko cesarstvo
Tankred Galilejski
Tankred Hautevillski (italijansko Tancredi d'Altavilla) je bil normanski plemič, eden od vodij prvega križarskega pohoda in od leta 1099 do 1101 in ponovno od 1109 do 1112 regent Kneževine Antiohije in galiljejski knez, * 1072, † 5. ali 12. december 1112, Kneževina Antiohija.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Tankred Galilejski
Taranto
Taranto (/təˈræntoʊ/, italijanščina; tarantino Tarantino, zgodnje italijansko Tarento; starogrško Τάρᾱς) je obalno mesto z okoli 200.000 prebivalci ob po njem imenovanem Tarantskem zalivu v deželi Apuliji v južni Italiji.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Taranto
Tripoli, Libanon
Tripoli (arabsko طرابلس, Trablos) je drugo največje libanonsko mesto (z okoli 500.000 prebivalci, večinoma sunitskimi muslimani - 80 %), ki leži v severnem delu države, približno 85 km severno od Bejruta, ob obali Sredozemskega morja.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Tripoli, Libanon
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Turčija
Vojvoda
Vojvoda je titula suverenega vladarja evropske vojvodine.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in Vojvoda
1054
1054 (MLIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in 1054
1103
1103 (MCIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in 1103
1111
1111 (MCXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in 1111
3. marec
3.
Poglej Bohemond I. Antiohijski in 3. marec
Prav tako znan kot Bohemond I Antioški, Bohemond I. Antioški, Bohemond Tarantski, Bohemund I. Antioški, Bohemund Tarantski.