Odpri v Google MapsKazalo
70 odnosi: Akropola, Antična Grčija, Antonin Pij, Apsida, Apulija, Atrij, Bari, Barletta - Andria - Trani (pokrajina), Bazilika (zgradba), Bazilika sv. Nikolaja, Bari, Bitka pri Kanah, Bizantinska arhitektura, Bohemond I. Antiohijski, Ciborij (arhitektura), Diomed, Druga svetovna vojna, Dubrovnik, Eksedra, Etruščani, Foggia, Freska, Friderik I. Barbarossa, Hanibal, Hipogej, Horacij, Hrvaška, Ikona, Italijanske dežele, Jadransko morje, Jupiter (mitologija), Kapitel, Katakombe, Korintski slog, Kraljevina Sicilija, Kripta, Krstilnik, Kupola, Langobardi, Lapidarij, Latinski križ, Lehnjak, Magna Graecia, Mark Avrelij, Nekropola, Ofanto (reka), Papež Benedikt XV., Papež Hilarij, Papež Pashal II., Papež Sergij II., Pelazgi, ... Razširi indeks (20 več) »
- Pokrajina Barletta-Andria-Trani - občine
Akropola
Atenska akropola Akropola (grško Acropolis) označuje utrjen, najvišji del starih grških mest.
Poglej Canosa di Puglia in Akropola
Antična Grčija
Antična Grčija je poimenovanje za obdobje stare grške kulture med koncem velikih selitev indoevropskih plemen okoli leta 800 pr.
Poglej Canosa di Puglia in Antična Grčija
Antonin Pij
Antonin Pij (latinsko),Weigel, Antoninus Pius.
Poglej Canosa di Puglia in Antonin Pij
Apsida
Apsida v kapeli svetega Marka v Milanu Ápsida ali apsída (latinsko apsis, iz grščine hapsis (hapsidos) - zveza, svod, lok, krivina - po kolesu Sončevega voza), tudi konha, eksedra, tribuna, prezbiterij, je v arhitekturi na polkrožnem ali večkotnem tlorisu zgrajen, večinoma s polkupolo pokrit stavbni del, ki se odpira v glavni prostor.
Poglej Canosa di Puglia in Apsida
Apulija
Apúlija (italijansko Puglia, tudi Puglie) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Canosa di Puglia in Apulija
Atrij
Grand Doubletree hotel/condo, 42-nadstropni atrij, center Miamija Atrij je v arhitekturi velik odprt prostor, ki se nahaja v stavbi.
Poglej Canosa di Puglia in Atrij
Bari
Bari (bareško Bare) je glavno mesto metropolitanskega mesta Bari in dežele Apulije ob Jadranskem morju, južna Italija.
Poglej Canosa di Puglia in Bari
Barletta - Andria - Trani (pokrajina)
Pokrajina Barletta-Andria-Trani (v italijanskem izvirniku Provincia di Barletta-Andria-Trani) je ena od šestih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Apulija.
Poglej Canosa di Puglia in Barletta - Andria - Trani (pokrajina)
Bazilika (zgradba)
Bazilika je starokrščanska cerkvena stavba z visoko srednjo ladjo in nižjima stranskima ter značilnim tlorisom in drugimi arhitekturnimi elementi.
Poglej Canosa di Puglia in Bazilika (zgradba)
Bazilika sv. Nikolaja, Bari
Papeška bazilika svetega Nikolaja (Basilica di San Nicola) je cerkev - bazilika v Bariju v južni Italiji, ki ima širok verski pomen po vsej Evropi in krščanskem svetu.
Poglej Canosa di Puglia in Bazilika sv. Nikolaja, Bari
Bitka pri Kanah
Batke pri Trebiji, Trasimenskem jezeru in Kanah (od leve proti desni) Bitka pri Kanah je potekala 2. avgusta 216 pr. n. št. med Kartagino in Rimom.
Poglej Canosa di Puglia in Bitka pri Kanah
Bizantinska arhitektura
Bizantinska arhitektura je arhitektura bizantinskega ali vzhodnorimskega cesarstva.
Poglej Canosa di Puglia in Bizantinska arhitektura
Bohemond I. Antiohijski
Bohemond I, tudi Bohemund, Boemund ali Boamund, normanski plemič, knez Taranta in Antiohije, eden od vodij prvega križarskega pohoda, * okoli 1054, San Marco Argentano, Italija - † 3. marec 1111, Canosa di Puglia, Italija.
Poglej Canosa di Puglia in Bohemond I. Antiohijski
Ciborij (arhitektura)
V cerkveni arhitekturi je ciborij (ciboron - κιβώριον v grščini) krošnja ali strešica, ki jo podpirajo stebri, prostostoječ v svetišču nad oltarjem v bazilikah ali drugih cerkvah.
Poglej Canosa di Puglia in Ciborij (arhitektura)
Diomed
Diomed je junak iz grške mitologije, znan predvsem po svojem sodelovanju v trojanski vojni.
Poglej Canosa di Puglia in Diomed
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Canosa di Puglia in Druga svetovna vojna
Dubrovnik
Dubrovnik je pristaniško in zgodovinsko mesto ob obali Jadranskega morja na skrajnem jugu Hrvaške.
Poglej Canosa di Puglia in Dubrovnik
Eksedra
Eksedra (lat. exedra) je v arhitekturi polkrožna vdolbina ali podnožje, pogosto okronano s polovično kupolo, ki je včasih sestavni del fasade zgradbe.
Poglej Canosa di Puglia in Eksedra
Etruščani
Etruščani so bili predrimsko ljudstvo v osrednji Italiji.
Poglej Canosa di Puglia in Etruščani
Foggia
Foggia (italijanščina; foggiano Fògge) je mesto in nekdanja občina (comune) v Apiliji v južni Italiji ter glavno mesto pokrajine Foggia.
Poglej Canosa di Puglia in Foggia
Freska
Freska (italijansko Affresco) je tehnika poslikave stenske slike, ki se izvaja na sveže položen ali moker apneni omet.
Poglej Canosa di Puglia in Freska
Friderik I. Barbarossa
Friderik I. Barbarossa, cesar Svetega rimskega cesarstva in nemški kralj, * okoli 1122, † 10. junij 1190, Mala Azija.
Poglej Canosa di Puglia in Friderik I. Barbarossa
Hanibal
Hanibal ali Hanibal Barka, kartažanski vojskovodja in državnik, * 247 pr. n. št., † 183/182 pr. n. št.
Poglej Canosa di Puglia in Hanibal
Hipogej
Hipogej (hypogaeum - dobesedno pomeni 'pod zemljo', iz grške hypo (pod) in gaia (mati zemlja ali boginja zemlje)) je podzemni tempelj ali grobnica.
Poglej Canosa di Puglia in Hipogej
Horacij
Kvint Horacij Flak, bolje znan kot Horácij ali Horác (latinsko: Quintus Horatius Flaccus), rimski pesnik, * 8. december 65 pr. n. št., † 27. november 8 pr. n. št.
Poglej Canosa di Puglia in Horacij
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Canosa di Puglia in Hrvaška
Ikona
Jezus kralj vesoljstva, samostan svete Katarine, Sinaj (6.stoletje) Ikona (grško.
Poglej Canosa di Puglia in Ikona
Italijanske dežele
Uradno italijansko poimenovanje dežel'''Italijanska republika''' je upravno sestavljena iz 20 dežel (množinsko), od katerih je pet dežel »s posebnim statutom«, ki jim dovoljuje določeno avtonomijo.
Poglej Canosa di Puglia in Italijanske dežele
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Poglej Canosa di Puglia in Jadransko morje
Jupiter (mitologija)
Bronasti kip Jupitra iz regije Treviso Jupiter je v rimski mitologiji bog neba in grmenja, vrhovni bog rimskega panteona, zasedal je isto mesto kot Zevs v grški.
Poglej Canosa di Puglia in Jupiter (mitologija)
Kapitel
Jonski kapitel, Atenin tempelj, Priena, Jonija, 19 stoletje, graviran Starodavni korintski kapitel v Veliki mošeji v Kairouanu, Tunizija Kapitél (iz latinsko caput - glava), ali tudi glavič, je arhitekturni element, sestavni del stebra, njegov zgornji zaključni del, ki je pogosto okrašen z rastlinskim ali figuralnim okrasjem.
Poglej Canosa di Puglia in Kapitel
Katakombe
svetega Kalista v Rimu Katakombe so bila podzemna pokopališča, ki so se uporabljala v antiki.
Poglej Canosa di Puglia in Katakombe
Korintski slog
Stebri korintskega sloga na Jupitrovem templju v Atenah Korintski slog ali korintski red je eden od slogov v klasični grški arhitekturi z značilnimi stebri s 24 kanelurami in bazo kot jonski, ki ji je dodana kvadratna plošča plinta s kapitelom, oblikovanim kot košara s stiliziranimi listi akanta.
Poglej Canosa di Puglia in Korintski slog
Kraljevina Sicilija
Kraljevina Sicilija je bila država, ki je zavzemala ves južni Apeninski polotok od današnjih ozemelj Pescare in Gaete proti jugu vključno s Sicilijo ter v času svojega najširšega obsega tudi Malto in Afriško obalo med Tripolijem in današnjo Annabo v Alžiriji.
Poglej Canosa di Puglia in Kraljevina Sicilija
Kripta
Kripta Kripta (lat. Crypta iz grške κρύπτη kryptē 'skrito v oboku) je v arhitekturi kamnita komora ali prostor v tleh za pokopni obok, ki lahko vsebuje sarkofage, krste ali relikvije.
Poglej Canosa di Puglia in Kripta
Krstilnik
Krstilnik s krstnim obredom Krstilnik (tudi »krstni kamen«) je nadomestilo za krščevanje s potapljanjem v posebnem bazenu.
Poglej Canosa di Puglia in Krstilnik
Kupola
Centralna kupola stolnice v Helsinkih Sv. Nikolaj na Alten Markt v Potsdamu Kupola (iz latinščine cupula) je sferična oblika svoda nad zgradbo, ki ima tloris kroga, kvadrata ali mnogokotnika.
Poglej Canosa di Puglia in Kupola
Langobardi
Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.
Poglej Canosa di Puglia in Langobardi
Lapidarij
Budimpešti Čakovcu Lapidarij (lapidarium, kamen) je poseben prostor v muzeju, kjer se zbirajo in hranijo stari kamniti spomeniki ali napisi vklesani v kamen.
Poglej Canosa di Puglia in Lapidarij
Latinski križ
Osnovna oblika latinskega križa Latinski križ (tudi pasijonski križ) je ime za križ, pri katerem je vzdolžna palica daljša od prečne in ga prečna prečka nad sredino.
Poglej Canosa di Puglia in Latinski križ
Lehnjak
Lehnjak Lehnjak je biokemična sedimentna kamnina, ki nastane, ko voda, ki vsebuje kalcijev karbonat teče čez organske ostanke (liste, veje, tudi skelete živali) in se na njih izloča ter jih na ta način obda (inkrustira).
Poglej Canosa di Puglia in Lehnjak
Magna Graecia
Magna Graecia, 280 pr. n. št. Magna Graecia (latinsko "Velika Grčija"; grško Megalê Hellas - Μεγάλη ῾Ελλάς) je ime za regijo v antični južni Italiji in Siciliji, ki so ju od 8.
Poglej Canosa di Puglia in Magna Graecia
Mark Avrelij
Mark Avrelij, rimski vojskovodja, cesar in filozof * 26. april 121 Rim, † 17. marec 180 Vindobona (danes Dunaj).
Poglej Canosa di Puglia in Mark Avrelij
Nekropola
Nekropola je v arheološkem izrazoslovju grobišče.
Poglej Canosa di Puglia in Nekropola
Ofanto (reka)
Ofanto, v starih časih znana kot Aufidus ali Canna, je 170 km dolga reka v južni Italiji, ki teče skozi dežele Kampanija, Bazilikata in Apulija, v zaliv Manfredonia v Jadranskem morju, blizu mesta Barletta.
Poglej Canosa di Puglia in Ofanto (reka)
Papež Benedikt XV.
Papež Benedikt XV. (Papa Benedictus Decimus Quintus), rojen kot Giacomo della Chiesa, je bil italijanski rimskokatoliški duhovnik, nadškof, kardinal in papež; * 21. november 1854, Pegli (Genova, Kraljevina Sardinija – danes Italija), † 22. januar 1922 Rim (Italija danes: Vatikan).
Poglej Canosa di Puglia in Papež Benedikt XV.
Papež Hilarij
Hilarij (ime Hilarijizhaja iz grščine prek latinščine) je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * okrog 415 (Sardinija, Italija, Rimsko cesarstvo); papež izvoljen 17. november 461, posvečen 19. november 461; † 29. februar 468 Rim (Italija, Rimsko cesarstvo).
Poglej Canosa di Puglia in Papež Hilarij
Papež Pashal II.
Pashal II., papež Rimskokatoliške cerkve in redovnik benediktinec; * okoli 1053 Bleda (Toskana Italija, Sveto rimsko cesarstvo); † 21. januar 1118 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Canosa di Puglia in Papež Pashal II.
Papež Sergij II.
Sergij II., papež Rimskokatoliške cerkve; * okrog 790 Rim (Papeška država, Frankovsko kraljestvo); † 27. januar 847 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Canosa di Puglia in Papež Sergij II.
Pelazgi
Lokacije, ki jih antični viri povezujejo s Pelazgi Pelazgi (starogrško, Pelasgoí, edn., Pelasgós) je naziv, s katerim so starogrški pisci imenovali domorodno prebivalstvo, ki je živelo v Grčiji pred Grki, oziroma prebivalstvo, katero so imeli za prednike Helenov.
Poglej Canosa di Puglia in Pelazgi
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Poglej Canosa di Puglia in Poljska
Portal
Baročni portal Portal (nem.: Portal, lat. portale.
Poglej Canosa di Puglia in Portal
Potres
San Franciscu leta 1906 Potres je sunkovito nihanje tal, ki nastane zaradi premikanja zemeljskih plošč.
Poglej Canosa di Puglia in Potres
Prezbiterij
Prezbitêrij (angl. chancel) je v cerkveni arhitekturi prostor okoli oltarja, vključno s korom in svetiščem (angl. presbytery), na liturgičnem vzhodnem koncu tradicionalne krščanske cerkvene zgradbe.
Poglej Canosa di Puglia in Prezbiterij
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Canosa di Puglia in Prva svetovna vojna
Publij Kornelij Scipion Afričan
Scipion starejši (Publius Cornelius Scipio Africanus Major), rimski vojskovodja in politik, * 235 pr. n. št., † 183 pr. n. št. Scipion je bil potomec ugledne rimske družine Kornelijev.Bil je tudi eden najboljših rimskih vojskovodij v drugi punski vojni.
Poglej Canosa di Puglia in Publij Kornelij Scipion Afričan
Razpelo
Razpelo (iz latinščine cruci fixus, ki pomeni '(eden) pritrjen na križ') je podoba Jezusa na križu, za razliko od samega križa.
Poglej Canosa di Puglia in Razpelo
Rimska republika
Rimska republika je bila oblika države v antičnem Rimu, ki je trajala od leta 509 pr.
Poglej Canosa di Puglia in Rimska republika
Rimski akvadukt
Rimljani so po vsej svoji republiki in kasneje cesarstvu zgradili akvadukte (vodovode), da bi v mesta pripeljali vodo iz zunanjih virov.
Poglej Canosa di Puglia in Rimski akvadukt
Rimski amfiteater
Rimski amfiteater je amfiteater - veliko, krožno ali ovalno prizorišče na prostem z dvignjenimi sedeži - ki so jih gradili stari Rimljani.
Poglej Canosa di Puglia in Rimski amfiteater
Rimski konzul
Konzul (latinsko: consul), najvišji izvoljeni politični funkcionar (magistrat) Rimske republike.
Poglej Canosa di Puglia in Rimski konzul
Rimski most
Rimski mostovi, so mostovi, ki so jih zgradili stari Rimljani in so bile prve velike in trajne mostne konstrukcije.
Poglej Canosa di Puglia in Rimski most
Robert Guiscard
Robert Guiscard (latinsko Viscardus, starofrancosko Viscart, francosko Guiscard, s pomenom pameten, zvijačen) je bil normanski pustolovec, znan po osvajanju južne Italije in Sicilije.
Poglej Canosa di Puglia in Robert Guiscard
Romanska arhitektura
, Oviedo, Španija, leto 848.
Poglej Canosa di Puglia in Romanska arhitektura
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Canosa di Puglia in Starorimska civilizacija
Staufovci
Staufovci ali Hohenstaufovci (nemško Hohenstaufen, tudi Staufer ali Staufen) so bili dinastija nemških kraljev (1138–1254), ki so vladali v srednjem veku v Nemčiji in tudi v Kraljevini Siciliji (1194–1268).
Poglej Canosa di Puglia in Staufovci
Tempelj
Budistični tempelj in samostan Samye v Tibetu Majevski ''Tempelj velikega jaguarja'', Tikal, Gvatemala, je visok 47 m) Têmpelj je objekt v katerem se odvijajo predvsem verski ali duhovni obredi.
Poglej Canosa di Puglia in Tempelj
Tuf
Finžgarjevi rojstni hiši Túf (latinsko tofus ali tophus) je sprijeta sedimentna kamnina, ki v procesih strjevanja pod velikim pritiskom nastane iz zelo majhnih delcev (pod 2 mm) piroklastičnega materiala.
Poglej Canosa di Puglia in Tuf
Via Traiana
Via Appia ''(bela)'' in Via Traiana ''(rdeča)'' Via Traiana je bila rimska cesta.
Poglej Canosa di Puglia in Via Traiana
Vitraj
Vitraj, tudi vitraž, je stekleno, večinoma iz več barvnih elementov sestavljeno okno.
Poglej Canosa di Puglia in Vitraj