Kazalo
46 odnosi: Ambulatorij, Antika, Arhitektura, Švica, Barok, Baselski Münster, Bazilika (zgradba), Benediktinski samostan sv. Janeza, Müstair, Canterbury, Cerkev (zgradba), Cuneo, Eksedra, Freska, Gotska umetnost, Graubünden, Grščina, Grobnica, Köln, Konha (arhitektura), Krščanstvo, Kripta, Latinščina, Mihrab, Milanski edikt, Mošeja, Mozaik, Oltar, Otok Reichenau, Piemont, Prezbiterij, Ravena, Regensburg, Renesansa, Rim, Rimsko cesarstvo, Romanika, Romanska arhitektura, Sinagoga, Spodnja Avstrija, Starorimska civilizacija, Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer, Stolnica Notre-Dame d'Amiens, Stolnica svetega Petra, Beauvais, Stolnica svetega Petra, Worms, Trier, Westminstrska opatija.
- Cerkvena arhitektura
Ambulatorij
Ambulatorij ali korni obhod (srednjeveška latinščina: Ambulatorium, 'prostor za hojo', od ambulare 'hoditi') je pokrit hodnik okoli samostana.
Poglej Apsida in Ambulatorij
Antika
Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.
Poglej Apsida in Antika
Arhitektura
Naslovnica knjige Marc-Antoinea Laugierja: ''Essai sur l'Architecture'', primitivna koča kot alegorija arhitekture Arhitektura je znanstvena, tehnična in umetniška disciplina, ki se posveča ustvarjanju okolja, ki je primerno za človeško prebivanje in delovanje ter razmišljanju o vprašanjih, ki so s tem povezana.
Poglej Apsida in Arhitektura
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Poglej Apsida in Švica
Barok
''Venera in Adonis'', Peter Paul Rubens (1635–40) Bernini (1651) Romarska cerkev v Wiesu na Bavarskem (1754) Barók je slog v arhitekturi, glasbi, plesu, slikarstvu, kiparstvu in drugih umetnostih, ki je v Evropi cvetel od začetka 17.
Poglej Apsida in Barok
Baselski Münster
Baselski Münster (nemško Basler Münster) je verska stavba v švicarskem mestu Basel, prvotno katoliška stolnica, danes pa evangeličanska reformirana cerkev.
Poglej Apsida in Baselski Münster
Bazilika (zgradba)
Bazilika je starokrščanska cerkvena stavba z visoko srednjo ladjo in nižjima stranskima ter značilnim tlorisom in drugimi arhitekturnimi elementi.
Poglej Apsida in Bazilika (zgradba)
Benediktinski samostan sv. Janeza, Müstair
Benediktinski samostan sv.
Poglej Apsida in Benediktinski samostan sv. Janeza, Müstair
Canterbury
Canterbury je zgodovinsko angleško stolno mesto, ki leži v središču okrožja City of Canterbury, lokalno okrožje vlade Kenta v Angliji.
Poglej Apsida in Canterbury
Cerkev (zgradba)
Cerkev svetega Areha na Pohorju, Slovenija Cerkvena zgradba ali cerkvena hiša, ki jo pogosto imenujemo tudi cerkev, je zgradba, ki se uporablja za krščanske verske dejavnosti, zlasti za opravljanje krščanskega bogoslužja (liturgije). Izraz cerkev pogosto uporabljajo kristjani za označevanje prostorov, kjer molijo, včasih pa se (po analogiji) uporablja tudi za zgradbe drugih religij.
Poglej Apsida in Cerkev (zgradba)
Cuneo
Cuneo (piemontsko in francosko Coni) je mesto v severozahodni Italiji in sedež istoimenske pokrajine.
Poglej Apsida in Cuneo
Eksedra
Eksedra (lat. exedra) je v arhitekturi polkrožna vdolbina ali podnožje, pogosto okronano s polovično kupolo, ki je včasih sestavni del fasade zgradbe.
Poglej Apsida in Eksedra
Freska
Freska (italijansko Affresco) je tehnika poslikave stenske slike, ki se izvaja na sveže položen ali moker apneni omet.
Poglej Apsida in Freska
Gotska umetnost
Gotska umetnost ali gotski slog je evropski umetnostni slog srednjeveške umetnosti, ki se je v severni Franciji razvil iz romanske umetnosti v 12.
Poglej Apsida in Gotska umetnost
Graubünden
Graubünden (nemško Graubünden; retoromansko Grischun; italijansko Grigioni; francosko Grisons) je kanton v jugovzhodnem delu Švice s skoraj natanko 200.000 prebivalci.
Poglej Apsida in Graubünden
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Apsida in Grščina
Grobnica
Grobnica Grobnica ((iz grščine: τύμβος tumbos) je spomenik in spominsko obeležje na grobu mrtvega človeka. Gomila, grobna hišica in grobna komora so grobnice v širšem smislu. Arhitektonsko oblikovan spomenik je lahko del grobnice ali grobne hišice.
Poglej Apsida in Grobnica
Köln
Köln (kölnsko Kölle, slovenski poskus, ki pa ni obstal, tudi Kelmorajn) je največje mesto v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija in četrto največje mesto v Nemčiji (po Berlinu, Hamburgu in Münchnu).
Poglej Apsida in Köln
Konha (arhitektura)
Tloris birnauske romarske cerkve s konšami levo in desno od ladje in apside, zasnovane kot konha (zgoraj) Vodnjak v breskevskem vrtu palače Belvedere (Dunaj) z školjko (na sredini), v kateri je prvotno stala skulptura vodnjaka Konha (grško konché; latinsko concha, školjka) je vdolbina ali polkrožna stenska niša v arhitekturi, ki je na vrhu običajno zaprta s polkupolo.
Poglej Apsida in Konha (arhitektura)
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Apsida in Krščanstvo
Kripta
Kripta Kripta (lat. Crypta iz grške κρύπτη kryptē 'skrito v oboku) je v arhitekturi kamnita komora ali prostor v tleh za pokopni obok, ki lahko vsebuje sarkofage, krste ali relikvije.
Poglej Apsida in Kripta
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Apsida in Latinščina
Mihrab
Mihrab (arabsko محراب, miḥrāb, pl. محاريب maḥārīb) je polkrožna niša v steni mošeje, ki označuje kiblo, torej smer Kabe v Meki in s tem smer, v katero naj se obrne musliman pri molitvi.
Poglej Apsida in Mihrab
Milanski edikt
Konstantin I. Veliki, bron, 4. stoletje tetrarhij. Palača, ki jo je v glavnini zgradil Maksimijan, Dioklecijanov socesar, je predstavljala velik kompleks z mnogimi zgradbami, vrtovi, dvorišči, tako za javno kot za privatno življenje cesarja - za potrebe dvora, cesarjeve družine in državnega uradništva.
Poglej Apsida in Milanski edikt
Mošeja
Mošéja (iz arabske besede »masdžid«) ali džamija (iz arabske besede »džami«) je muslimanski verski objekt, ki služi kot molilnica.
Poglej Apsida in Mošeja
Mozaik
Emoni, današnji Ljubljani Mozaik (mosaico, museios) je umetniško delo ali podoba, sestavljena iz majhnih koščkov barvnega stekla, kamna, marmorja, opek, školjk ali drugih materialov.
Poglej Apsida in Mozaik
Oltar
Oltar (latinsko altare 'žrtvenik') je vsaka zgradba, na kateri se daruje, kot žrtvovanje so namenjene religioznim potrebam.
Poglej Apsida in Oltar
Otok Reichenau
Otok Reichenau je otok v Bodenskem jezeru v južni Nemčiji.
Poglej Apsida in Otok Reichenau
Piemont
Piemont (v italijanskem izvirniku Piemonte) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Apsida in Piemont
Prezbiterij
Prezbitêrij (angl. chancel) je v cerkveni arhitekturi prostor okoli oltarja, vključno s korom in svetiščem (angl. presbytery), na liturgičnem vzhodnem koncu tradicionalne krščanske cerkvene zgradbe.
Poglej Apsida in Prezbiterij
Ravena
Ravena (Ravenna, romanjsko Ravèna) je mesto in je glavno mesto pokrajine Ravena v deželi Emilija - Romanja, v severni Italiji, ter pomembno industrijsko središče.
Poglej Apsida in Ravena
Regensburg
Kamniti most in zvonika mestne stolnice. Regensburg (nekdaj v rabi tudi ital. ime Ratisbona, češko Řezno) je nemško mesto z dobrimi 150.000 prebivalci na vzhodnem Bavarskem, ki leži ob sotočju Donave in reke Regen, po kateri je mesto dobilo ime, saj Regensburg v nemščini pomeni grad ob Regnu.
Poglej Apsida in Regensburg
Renesansa
Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.
Poglej Apsida in Renesansa
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Apsida in Rim
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Apsida in Rimsko cesarstvo
Romanika
tloris romanske cerkve Romanika je evropski slog v umetnosti in arhitekturi od 11. stoletja.
Poglej Apsida in Romanika
Romanska arhitektura
, Oviedo, Španija, leto 848.
Poglej Apsida in Romanska arhitektura
Sinagoga
Sinagoga v Budimpešti Sinagoga (po grškem synagōgē 'shod', hebrejsko בית כנסת, latinizirano bet ha-knesset; dobesedno »hiša zbora«; jidiš שול shul) je judovski verski objekt, v katerem se izvaja versko čaščenje.
Poglej Apsida in Sinagoga
Spodnja Avstrija
Spodnja Avstrija (nemško: Niederösterreich, češko: Dolní Rakousy; slovaško: Dolné Rakúsko; angleško: Lower Austria) je ena od devetih zveznih dežel na severovzhodu Avstriji.
Poglej Apsida in Spodnja Avstrija
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Apsida in Starorimska civilizacija
Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer
Stolnica v Speyerju Jugozahodni pogled. Novejša fasada jasno izstopa od starejšega dela. Pogled iz zraka Stolnica v Speyerju, uradno Kaiserdom Basilika der Himmelfahrt und St.
Poglej Apsida in Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer
Stolnica Notre-Dame d'Amiens
Stolnica bazilika Notre-Dame d'Amiens, ali pa preprosto stolnica v Amiensu, je rimskokatoliška stolnica in sedež škofa Amiensa (trenutno Jean-Luc Bouilleret).
Poglej Apsida in Stolnica Notre-Dame d'Amiens
Stolnica svetega Petra, Beauvais
Stolnica svetega Petra v Beauvaisu (francosko Cathédrale Saint-Pierre de Beauvais) je nepopolna rimskokatoliška stolnica.
Poglej Apsida in Stolnica svetega Petra, Beauvais
Stolnica svetega Petra, Worms
Južna stran s Nikolauskapelle Pogled iz zahoda Mesto Worms s stolnico, 1900 Stolnica svetega Petra v Wormsu (tudi Stolnica svetega Petra) je najmanjša od treh renskih cesarskih stolnic.
Poglej Apsida in Stolnica svetega Petra, Worms
Trier
Trier (latinsko, francosko Trèves, IPA, luksemburško Tréier) je univerzitetno mesto z nekaj več kot 100.000 prebivalci ob reki Mozeli v Nemčiji, zgrajeno na ostankih rimske Augusta Treverorum.
Poglej Apsida in Trier
Westminstrska opatija
Westminstrska opatija, uradno imenovana kolegijska cerkev svetega Petra pri Westminstru, je velika, predvsem gotska opatijska cerkev v mestu Westminster v Londonu v Angliji, tik zahodno od Westminstrske palače.
Poglej Apsida in Westminstrska opatija