Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Aleksej I. Komnen

Index Aleksej I. Komnen

Aleksej I. Komnen (grško Αλέξιος Α' Κομνηνός, Alexios I Komnēnos; latinsko Alexius I Comnenus), bizantinski cesar (1081–1118), * 1048, † 15. avgust 1118.

Kazalo

  1. 86 odnosi: Aleksej III. Angel, Ana Dalasena, Ana Komnena, Anatolija, Antiohija, Bagrat IV. Gruzijski, Balkan, Bitka pri Draču (1081), Bizantinska aristokracija in birokracija, Bizantinsko cesarstvo, Bogomilstvo, Bohemond I. Antiohijski, Carigrad, Clermont-Ferrand, Dezerter, Donava, Efez, Epir, Filadelfija, Pensilvanija, Grščina, Grki, Gruzija, Henrik IV. Nemški, Herezija, Irena Dukas, Italija, Ivan II. Komnen, Izak I. Komnen, Izak II. Angel, Konstantin X. Dukas, Krf, Križarske vojne, Kumani, Larisa, Latinščina, Manihejstvo, Marija Komnena, Mihael VII. Dukas, Nikefor Brijenij, Nikefor III. Botanijat, Nikejsko cesarstvo, Normani, Odrin, Papež, Papež Urban II., Pečenegi, Piacenza, Rajmond IV. Touluški, Robert Guiscard, Rodos, ... Razširi indeks (36 več) »

  2. Bizantinski cesarji v 11. stoletju
  3. Bizantinski cesarji v 12. stoletju
  4. Komnenska dinastija
  5. Rojeni v 1050. letih
  6. Umrli leta 1118

Aleksej III. Angel

Aleksej III.

Poglej Aleksej I. Komnen in Aleksej III. Angel

Ana Dalasena

Anna Dalassena, pomembna bizantinska plemkinja, * 1025, † 1102.

Poglej Aleksej I. Komnen in Ana Dalasena

Ana Komnena

Ana Komnena ali Komnene (grško: Άννα Κομνηνή) bizantinska princesa, ena prvih zgodovinark, * 2. december 1083, Bizanc, † okrog 1154, samostan Keharitomen.

Poglej Aleksej I. Komnen in Ana Komnena

Anatolija

Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.

Poglej Aleksej I. Komnen in Anatolija

Antiohija

Antiohija ob Orontu (/ ˈæntiˌɒk /; starogrško Ἀντιόχεια ὶπὶ Ὀρόντου, Antiókheia hē epì Oróntou; tudi Sirska Antiohija) je bilo staro grško mesto na vzhodni strani reke Oront.

Poglej Aleksej I. Komnen in Antiohija

Bagrat IV. Gruzijski

Bagrat IV. (gruzijsko: ბაგრატ IV), gruzijski kralj iz dinastije Bagrationi, ki je vladal od 1027 do 1072, * 1018, † 24. november 1072.

Poglej Aleksej I. Komnen in Bagrat IV. Gruzijski

Balkan

Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.

Poglej Aleksej I. Komnen in Balkan

Bitka pri Draču (1081)

Bitka pri Draču (tudi Obleganje Drača) je bil vojaški spopad med Bizantinskim cesarstvom in Normani iz Apulije in Kalabrije 18. oktobra 1081.

Poglej Aleksej I. Komnen in Bitka pri Draču (1081)

Bizantinska aristokracija in birokracija

Bazilija II. (976–1025) v slavnostni opravi, na katerega angela polagata cesarsko krono Bizantinsko cesarstvo je imelo zapleten aristokratski in birokratski sistem, ki ga je nasledilo od Rimskega cesarstva.

Poglej Aleksej I. Komnen in Bizantinska aristokracija in birokracija

Bizantinsko cesarstvo

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.

Poglej Aleksej I. Komnen in Bizantinsko cesarstvo

Bogomilstvo

Razvoj bogomilstva Bogomilstvo je bila krščanska novognostična ali dualistična sekta, ki jo je v Prvem bolgarskem cesarstvu v 10.

Poglej Aleksej I. Komnen in Bogomilstvo

Bohemond I. Antiohijski

Bohemond I, tudi Bohemund, Boemund ali Boamund, normanski plemič, knez Taranta in Antiohije, eden od vodij prvega križarskega pohoda, * okoli 1054, San Marco Argentano, Italija - † 3. marec 1111, Canosa di Puglia, Italija.

Poglej Aleksej I. Komnen in Bohemond I. Antiohijski

Carigrad

Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.

Poglej Aleksej I. Komnen in Carigrad

Clermont-Ferrand

Clermont-Ferrand (okcitansko Clarmont-Ferrand / Clarmont d'Auvèrnhe) je glavno mesto osrednje francoske regije Auvergne, občina in prefektura departmaja Puy-de-Dôme.

Poglej Aleksej I. Komnen in Clermont-Ferrand

Dezerter

Dezerter (iz francoščine déserteur) je po vojaškem in vojnem pravu vsak pripadnik oboroženih sil, ki brez dovoljenja (samovoljno) zapusti svojo enoto oz.

Poglej Aleksej I. Komnen in Dezerter

Donava

Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.

Poglej Aleksej I. Komnen in Donava

Efez

Efez (/ ɛfəsəs /; grško Ἔφεσος Efezi, turško: Efes, iz hetitščine Apasa) je bilo staro grško mesto na obali Jonije, tri kilometre jugozahodno od današnjega Seldžuka v provinci Izmir, Turčija.

Poglej Aleksej I. Komnen in Efez

Epir

Zemljevid antičnega Epirja Epir (grško: Ήπειρος, Ípiros, kar pomeni »celina«) je pokrajina ob obali Jonskega morja v severozahodni Grčiji in južni Albaniji.

Poglej Aleksej I. Komnen in Epir

Filadelfija, Pensilvanija

Filadelfija (originalno angleško Philadelphia) je največje mesto v ameriški zvezni državi Pensilvaniji in šesto največje v ZDA.

Poglej Aleksej I. Komnen in Filadelfija, Pensilvanija

Grščina

Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.

Poglej Aleksej I. Komnen in Grščina

Grki

Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.

Poglej Aleksej I. Komnen in Grki

Gruzija

Grúzija (საქართველო, prečrkovano Sakartvelo) je država v zahodnem Zakavkazju, ob vzhodni obali Črnega morja.

Poglej Aleksej I. Komnen in Gruzija

Henrik IV. Nemški

Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso.

Poglej Aleksej I. Komnen in Henrik IV. Nemški

Herezija

Herezíja je izraz za krivoverstvo, krivo vero.

Poglej Aleksej I. Komnen in Herezija

Irena Dukas

Irena Dukas, (grško Είρήνη Δούκας ali Δούκαινα, Eirēnē Doukaina) bizantinska cesarica, * okrog 1066, † 19. februar 1123 ali 1133 Irena je bila žena bizantinskega cesarja Alekseja I. Komnena in tašča Nikefora Brijenija.

Poglej Aleksej I. Komnen in Irena Dukas

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Poglej Aleksej I. Komnen in Italija

Ivan II. Komnen

Ivan II.

Poglej Aleksej I. Komnen in Ivan II. Komnen

Izak I. Komnen

Izak I. Komnen (grško), bizantinski cesar (1057-1059), prvi vladar iz Komnenske dinastije, * okrog 1005, † okrog 1061.

Poglej Aleksej I. Komnen in Izak I. Komnen

Izak II. Angel

Izak II.

Poglej Aleksej I. Komnen in Izak II. Angel

Konstantin X. Dukas

Konstantin X. Dukas (grško, Kōnstantinos X Doukas), bizantinski cesar od 1059 do 1067, * 1006, † 22. maj 1067.

Poglej Aleksej I. Komnen in Konstantin X. Dukas

Krf

Položaj Krfa na zemljevidu grških upravnih enot Krf (grško: Κέρκυρα, Kérkyra; ital. itd. Corfu) je najsevernejši grški otok v Jonskem morju.

Poglej Aleksej I. Komnen in Krf

Križarske vojne

prvo križarsko vojno Križarske vojne so bili vojaški podvigi Latinske rimokatoliške cerkve od sredine srednjega veka vse do konca poznega srednjega veka.

Poglej Aleksej I. Komnen in Križarske vojne

Kumani

''Poselitev Kumanov in njihovih sosedov okoli leta 1200'' Kumáni (bolgarsko кумани, madžarsko kunok, rusko по́ловцы (polovci), кума́ны, за́падные кыпчаки́ (zahodni Kipčaki) ali кимаки (kimaki), turško Kumanlar) so bila nomadska plemena turškega porekla, ki so se leta 1055 začela seliti iz južnoruskih step in okrog leta 1100 prišli v Moldavijo in Vlaško.

Poglej Aleksej I. Komnen in Kumani

Larisa

Larisa je glavno mesto grške regije (nekdanje periferije) Tesalije in glavno mesto regionalne enote.

Poglej Aleksej I. Komnen in Larisa

Latinščina

Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.

Poglej Aleksej I. Komnen in Latinščina

Manihejstvo

Manihejstvo je gnostična religija, ki jo je širil v tretjem stoletju po takratnem Perzijskem cesarstvu in njegovem obrobju prerok Mani (216-277), ki je bil pod vplivom mitraizma, krščanstva in gnosticizma.

Poglej Aleksej I. Komnen in Manihejstvo

Marija Komnena

Marija Komnena (grško: Μαρία Κομνηνή, Maria Komnēnē), poznana tudi kot Porfirogeneta, ker je bila rojena kot hčerka vladajočega cesarja, * marec 1152, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo, † julij 1182, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.

Poglej Aleksej I. Komnen in Marija Komnena

Mihael VII. Dukas

Mihael VII.

Poglej Aleksej I. Komnen in Mihael VII. Dukas

Nikefor Brijenij

Nikefor Brijenij, bizantinski general, državnik in zgodovinar, * 1062, Orestias (Orestiada), Makedonija, † 1137, Bizanc.

Poglej Aleksej I. Komnen in Nikefor Brijenij

Nikefor III. Botanijat

Nikefor III.

Poglej Aleksej I. Komnen in Nikefor III. Botanijat

Nikejsko cesarstvo

Nikejsko cesarstvo (grško: Βασίλειον τῆς Νίκαιας, turško: İznik İmparatorluğu) je bila največja bizantinska grška država, ki so jo ustanovili plemiči Bizantinskega cesarstva po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.

Poglej Aleksej I. Komnen in Nikejsko cesarstvo

Normani

12. stoletju (rdeče) Normani (iz Northmen, severnjaki) so bili ljudstvo, ki se je od 8. stoletja dalje iz Skandinavije selilo na jug in se ustavilo v pokrajini današnje Francije, ki se po njih imenuje Normandija.

Poglej Aleksej I. Komnen in Normani

Odrin

Odrin, prej znan kot Adrianople ali Hadrianopolis, je mesto v Turčiji, v severozahodnem delu province Edirne in Vzhodne Trakije, blizu meje Turčije z Grčijo in Bolgarijo (5,22 kilometra od grške meje na najbližji točki).

Poglej Aleksej I. Komnen in Odrin

Papež

Pápež (lat.: papa; grško: πάππας (pappas), kar pomeni oče) je rimski katoliški škof in patriarh, ter po položaju vrhovni duhovni vodja vseh katoliških Cerkva (tako rimskokatoliške kot vzhodnih katoliških Cerkva).

Poglej Aleksej I. Komnen in Papež

Papež Urban II.

Urban II., papež Rimskokatoliške cerkve; * okoli 1042 Châtillon-sur-Marne (Champagne, Francosko kraljestvo; † 29. julij 1099 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).

Poglej Aleksej I. Komnen in Papež Urban II.

Pečenegi

Vzhodna Evropa in Srednja Azija okrog leta 1015 Pečenegi je bilo nomadsko ljudstvo turškega porekla, ki je v 8. stoletju naseljevalo ozemlje severno od Kaspijskega jezera.

Poglej Aleksej I. Komnen in Pečenegi

Piacenza

Piacenza (emilijan-romanjsko: Piasëinsa, latinsko: Placentia) je mesto in občina v deželi Emilija-Romanja v severni Italiji s 100.000 prebivalci.

Poglej Aleksej I. Komnen in Piacenza

Rajmond IV. Touluški

Rajmond IV. Touluški (francosko Raymond IV. de Toulouse, včasih tudi Raymond de Saint-Gilles), grof Toulousa, vojvoda Narbone in mejni grof Provanse, eden od voditeljev prvega križarskega pohoda, * 1041 ali 1042, † 1105. Rajmond je bil sin Ponsa Touluškega in Almodise Lamarške.

Poglej Aleksej I. Komnen in Rajmond IV. Touluški

Robert Guiscard

Robert Guiscard (latinsko Viscardus, starofrancosko Viscart, francosko Guiscard, s pomenom pameten, zvijačen) je bil normanski pustolovec, znan po osvajanju južne Italije in Sicilije.

Poglej Aleksej I. Komnen in Robert Guiscard

Rodos

Rodos ali Rodi (Ródos) je največji med dvanajstimi otoki v otočju Dodekanez v vzhodnem Egejskem morju.

Poglej Aleksej I. Komnen in Rodos

Roman IV. Diogen

Roman IV.

Poglej Aleksej I. Komnen in Roman IV. Diogen

Sarde

Sarde (ali Sardes; lidijsko 𐤳𐤱𐤠𐤭𐤣 Sfard; starogrško Σάρδεις Sardeis; staroperzijsko 𐎿𐎱𐎼𐎭 Sparda) je starodavno mesto, kjer je danes sodobni Sart (Sartmahmut pred 19. oktobrom 2005) v Turčiji v provinci Manisa.

Poglej Aleksej I. Komnen in Sarde

Seldžuki

Veliko Seldžuško cesarstvo 1092 Seldžuki, tudi Turki Seldžuki ali Selčuki, (turško Selçuklular), so bili sunitska muslimanska dinastija, ki je od 11. do 14. stoletja vladala delu srednjeazijskih step in Bližnjega Vzhoda.

Poglej Aleksej I. Komnen in Seldžuki

Seznam bizantinskih cesarjev

Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.

Poglej Aleksej I. Komnen in Seznam bizantinskih cesarjev

Smirna

Smirna (starogrško Σμύρνη, Smýrnē ali Σμύρνα, Smýrna) je bilo grško mesto iz antike na osrednji in strateški točki na egejski obali Anatolije.

Poglej Aleksej I. Komnen in Smirna

Sultan

Sultan (arabsko سلطان) je islamski vladarski naslov.

Poglej Aleksej I. Komnen in Sultan

Sultanat Rum

Sultanat Rum (ali Anadolu Selçuklu Devleti ali Türkiye Selçuklu Devleti ali Konya Selçuklu Devleti) je bil nadaljevanje Velikega seldžuškega cesarstva v Anatoliji. Prestolnica sultanata je bil najprej İznik (Nikeja) in za njim Konya. Sultanov dvor je bil zelo mobilen, zato so bile začasne prestolnice tudi druga mesta, na primer Kayseri in Sivas.

Poglej Aleksej I. Komnen in Sultanat Rum

Trakija

Trakija (rumeno) znotraj današnje Bolgarije, Grčije in Turčije Trakija je zgodovinska in zemljepisna pokrajina v jugovzhodni Evropi.

Poglej Aleksej I. Komnen in Trakija

Tripoli, Libanon

Tripoli (arabsko طرابلس, Trablos) je drugo največje libanonsko mesto (z okoli 500.000 prebivalci, večinoma sunitskimi muslimani - 80 %), ki leži v severnem delu države, približno 85 km severno od Bejruta, ob obali Sredozemskega morja.

Poglej Aleksej I. Komnen in Tripoli, Libanon

Vazal

Vazal je zgodovinski naziv, ki se uporablja za spremljevalca, ki se je zavezal, da bo svojemu močnemu zaščitniku zvest do konca življenja.

Poglej Aleksej I. Komnen in Vazal

1. april

1.

Poglej Aleksej I. Komnen in 1. april

1048

1048 (MXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Aleksej I. Komnen in 1048

1057

1057 (MLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Aleksej I. Komnen in 1057

1059

1059 (MLIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Aleksej I. Komnen in 1059

1067

1067 (MLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Aleksej I. Komnen in 1067

1071

1071 (MLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Aleksej I. Komnen in 1071

1074

1074 (MLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Aleksej I. Komnen in 1074

1078

1078 (MLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Aleksej I. Komnen in 1078

1081

1081 (MLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Aleksej I. Komnen in 1081

1083

1083 (MLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Aleksej I. Komnen in 1083

1084

1084 (MLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Aleksej I. Komnen in 1084

1085

1085 (MLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Aleksej I. Komnen in 1085

1087

1087 (MLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Aleksej I. Komnen in 1087

1090

1090 (MXC) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Aleksej I. Komnen in 1090

1091

1091 (MXCI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Aleksej I. Komnen in 1091

1092

1092 (MXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Aleksej I. Komnen in 1092

1094

1094 (MXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Aleksej I. Komnen in 1094

1095

1095 (MXCV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Aleksej I. Komnen in 1095

1097

1097 (MXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Aleksej I. Komnen in 1097

1099

1099 (MXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Aleksej I. Komnen in 1099

1108

1108 (MCVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Aleksej I. Komnen in 1108

1110

1110 (MCX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Aleksej I. Komnen in 1110

1117

1117 (MCXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Aleksej I. Komnen in 1117

1118

1118 (MCXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Aleksej I. Komnen in 1118

15. avgust

15.

Poglej Aleksej I. Komnen in 15. avgust

29. april

29.

Poglej Aleksej I. Komnen in 29. april

Glej tudi

Bizantinski cesarji v 11. stoletju

Bizantinski cesarji v 12. stoletju

Komnenska dinastija

Rojeni v 1050. letih

Umrli leta 1118

, Roman IV. Diogen, Sarde, Seldžuki, Seznam bizantinskih cesarjev, Smirna, Sultan, Sultanat Rum, Trakija, Tripoli, Libanon, Vazal, 1. april, 1048, 1057, 1059, 1067, 1071, 1074, 1078, 1081, 1083, 1084, 1085, 1087, 1090, 1091, 1092, 1094, 1095, 1097, 1099, 1108, 1110, 1117, 1118, 15. avgust, 29. april.