Kazalo
86 odnosi: Aleksej III. Angel, Ana Dalasena, Ana Komnena, Anatolija, Antiohija, Bagrat IV. Gruzijski, Balkan, Bitka pri Draču (1081), Bizantinska aristokracija in birokracija, Bizantinsko cesarstvo, Bogomilstvo, Bohemond I. Antiohijski, Carigrad, Clermont-Ferrand, Dezerter, Donava, Efez, Epir, Filadelfija, Pensilvanija, Grščina, Grki, Gruzija, Henrik IV. Nemški, Herezija, Irena Dukas, Italija, Ivan II. Komnen, Izak I. Komnen, Izak II. Angel, Konstantin X. Dukas, Krf, Križarske vojne, Kumani, Larisa, Latinščina, Manihejstvo, Marija Komnena, Mihael VII. Dukas, Nikefor Brijenij, Nikefor III. Botanijat, Nikejsko cesarstvo, Normani, Odrin, Papež, Papež Urban II., Pečenegi, Piacenza, Rajmond IV. Touluški, Robert Guiscard, Rodos, ... Razširi indeks (36 več) »
- Bizantinski cesarji v 11. stoletju
- Bizantinski cesarji v 12. stoletju
- Komnenska dinastija
- Rojeni v 1050. letih
- Umrli leta 1118
Aleksej III. Angel
Aleksej III.
Poglej Aleksej I. Komnen in Aleksej III. Angel
Ana Dalasena
Anna Dalassena, pomembna bizantinska plemkinja, * 1025, † 1102.
Poglej Aleksej I. Komnen in Ana Dalasena
Ana Komnena
Ana Komnena ali Komnene (grško: Άννα Κομνηνή) bizantinska princesa, ena prvih zgodovinark, * 2. december 1083, Bizanc, † okrog 1154, samostan Keharitomen.
Poglej Aleksej I. Komnen in Ana Komnena
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Aleksej I. Komnen in Anatolija
Antiohija
Antiohija ob Orontu (/ ˈæntiˌɒk /; starogrško Ἀντιόχεια ὶπὶ Ὀρόντου, Antiókheia hē epì Oróntou; tudi Sirska Antiohija) je bilo staro grško mesto na vzhodni strani reke Oront.
Poglej Aleksej I. Komnen in Antiohija
Bagrat IV. Gruzijski
Bagrat IV. (gruzijsko: ბაგრატ IV), gruzijski kralj iz dinastije Bagrationi, ki je vladal od 1027 do 1072, * 1018, † 24. november 1072.
Poglej Aleksej I. Komnen in Bagrat IV. Gruzijski
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Poglej Aleksej I. Komnen in Balkan
Bitka pri Draču (1081)
Bitka pri Draču (tudi Obleganje Drača) je bil vojaški spopad med Bizantinskim cesarstvom in Normani iz Apulije in Kalabrije 18. oktobra 1081.
Poglej Aleksej I. Komnen in Bitka pri Draču (1081)
Bizantinska aristokracija in birokracija
Bazilija II. (976–1025) v slavnostni opravi, na katerega angela polagata cesarsko krono Bizantinsko cesarstvo je imelo zapleten aristokratski in birokratski sistem, ki ga je nasledilo od Rimskega cesarstva.
Poglej Aleksej I. Komnen in Bizantinska aristokracija in birokracija
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Aleksej I. Komnen in Bizantinsko cesarstvo
Bogomilstvo
Razvoj bogomilstva Bogomilstvo je bila krščanska novognostična ali dualistična sekta, ki jo je v Prvem bolgarskem cesarstvu v 10.
Poglej Aleksej I. Komnen in Bogomilstvo
Bohemond I. Antiohijski
Bohemond I, tudi Bohemund, Boemund ali Boamund, normanski plemič, knez Taranta in Antiohije, eden od vodij prvega križarskega pohoda, * okoli 1054, San Marco Argentano, Italija - † 3. marec 1111, Canosa di Puglia, Italija.
Poglej Aleksej I. Komnen in Bohemond I. Antiohijski
Carigrad
Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.
Poglej Aleksej I. Komnen in Carigrad
Clermont-Ferrand
Clermont-Ferrand (okcitansko Clarmont-Ferrand / Clarmont d'Auvèrnhe) je glavno mesto osrednje francoske regije Auvergne, občina in prefektura departmaja Puy-de-Dôme.
Poglej Aleksej I. Komnen in Clermont-Ferrand
Dezerter
Dezerter (iz francoščine déserteur) je po vojaškem in vojnem pravu vsak pripadnik oboroženih sil, ki brez dovoljenja (samovoljno) zapusti svojo enoto oz.
Poglej Aleksej I. Komnen in Dezerter
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Aleksej I. Komnen in Donava
Efez
Efez (/ ɛfəsəs /; grško Ἔφεσος Efezi, turško: Efes, iz hetitščine Apasa) je bilo staro grško mesto na obali Jonije, tri kilometre jugozahodno od današnjega Seldžuka v provinci Izmir, Turčija.
Poglej Aleksej I. Komnen in Efez
Epir
Zemljevid antičnega Epirja Epir (grško: Ήπειρος, Ípiros, kar pomeni »celina«) je pokrajina ob obali Jonskega morja v severozahodni Grčiji in južni Albaniji.
Poglej Aleksej I. Komnen in Epir
Filadelfija, Pensilvanija
Filadelfija (originalno angleško Philadelphia) je največje mesto v ameriški zvezni državi Pensilvaniji in šesto največje v ZDA.
Poglej Aleksej I. Komnen in Filadelfija, Pensilvanija
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Aleksej I. Komnen in Grščina
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Aleksej I. Komnen in Grki
Gruzija
Grúzija (საქართველო, prečrkovano Sakartvelo) je država v zahodnem Zakavkazju, ob vzhodni obali Črnega morja.
Poglej Aleksej I. Komnen in Gruzija
Henrik IV. Nemški
Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso.
Poglej Aleksej I. Komnen in Henrik IV. Nemški
Herezija
Herezíja je izraz za krivoverstvo, krivo vero.
Poglej Aleksej I. Komnen in Herezija
Irena Dukas
Irena Dukas, (grško Είρήνη Δούκας ali Δούκαινα, Eirēnē Doukaina) bizantinska cesarica, * okrog 1066, † 19. februar 1123 ali 1133 Irena je bila žena bizantinskega cesarja Alekseja I. Komnena in tašča Nikefora Brijenija.
Poglej Aleksej I. Komnen in Irena Dukas
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Aleksej I. Komnen in Italija
Ivan II. Komnen
Ivan II.
Poglej Aleksej I. Komnen in Ivan II. Komnen
Izak I. Komnen
Izak I. Komnen (grško), bizantinski cesar (1057-1059), prvi vladar iz Komnenske dinastije, * okrog 1005, † okrog 1061.
Poglej Aleksej I. Komnen in Izak I. Komnen
Izak II. Angel
Izak II.
Poglej Aleksej I. Komnen in Izak II. Angel
Konstantin X. Dukas
Konstantin X. Dukas (grško, Kōnstantinos X Doukas), bizantinski cesar od 1059 do 1067, * 1006, † 22. maj 1067.
Poglej Aleksej I. Komnen in Konstantin X. Dukas
Krf
Položaj Krfa na zemljevidu grških upravnih enot Krf (grško: Κέρκυρα, Kérkyra; ital. itd. Corfu) je najsevernejši grški otok v Jonskem morju.
Poglej Aleksej I. Komnen in Krf
Križarske vojne
prvo križarsko vojno Križarske vojne so bili vojaški podvigi Latinske rimokatoliške cerkve od sredine srednjega veka vse do konca poznega srednjega veka.
Poglej Aleksej I. Komnen in Križarske vojne
Kumani
''Poselitev Kumanov in njihovih sosedov okoli leta 1200'' Kumáni (bolgarsko кумани, madžarsko kunok, rusko по́ловцы (polovci), кума́ны, за́падные кыпчаки́ (zahodni Kipčaki) ali кимаки (kimaki), turško Kumanlar) so bila nomadska plemena turškega porekla, ki so se leta 1055 začela seliti iz južnoruskih step in okrog leta 1100 prišli v Moldavijo in Vlaško.
Poglej Aleksej I. Komnen in Kumani
Larisa
Larisa je glavno mesto grške regije (nekdanje periferije) Tesalije in glavno mesto regionalne enote.
Poglej Aleksej I. Komnen in Larisa
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Aleksej I. Komnen in Latinščina
Manihejstvo
Manihejstvo je gnostična religija, ki jo je širil v tretjem stoletju po takratnem Perzijskem cesarstvu in njegovem obrobju prerok Mani (216-277), ki je bil pod vplivom mitraizma, krščanstva in gnosticizma.
Poglej Aleksej I. Komnen in Manihejstvo
Marija Komnena
Marija Komnena (grško: Μαρία Κομνηνή, Maria Komnēnē), poznana tudi kot Porfirogeneta, ker je bila rojena kot hčerka vladajočega cesarja, * marec 1152, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo, † julij 1182, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Aleksej I. Komnen in Marija Komnena
Mihael VII. Dukas
Mihael VII.
Poglej Aleksej I. Komnen in Mihael VII. Dukas
Nikefor Brijenij
Nikefor Brijenij, bizantinski general, državnik in zgodovinar, * 1062, Orestias (Orestiada), Makedonija, † 1137, Bizanc.
Poglej Aleksej I. Komnen in Nikefor Brijenij
Nikefor III. Botanijat
Nikefor III.
Poglej Aleksej I. Komnen in Nikefor III. Botanijat
Nikejsko cesarstvo
Nikejsko cesarstvo (grško: Βασίλειον τῆς Νίκαιας, turško: İznik İmparatorluğu) je bila največja bizantinska grška država, ki so jo ustanovili plemiči Bizantinskega cesarstva po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.
Poglej Aleksej I. Komnen in Nikejsko cesarstvo
Normani
12. stoletju (rdeče) Normani (iz Northmen, severnjaki) so bili ljudstvo, ki se je od 8. stoletja dalje iz Skandinavije selilo na jug in se ustavilo v pokrajini današnje Francije, ki se po njih imenuje Normandija.
Poglej Aleksej I. Komnen in Normani
Odrin
Odrin, prej znan kot Adrianople ali Hadrianopolis, je mesto v Turčiji, v severozahodnem delu province Edirne in Vzhodne Trakije, blizu meje Turčije z Grčijo in Bolgarijo (5,22 kilometra od grške meje na najbližji točki).
Poglej Aleksej I. Komnen in Odrin
Papež
Pápež (lat.: papa; grško: πάππας (pappas), kar pomeni oče) je rimski katoliški škof in patriarh, ter po položaju vrhovni duhovni vodja vseh katoliških Cerkva (tako rimskokatoliške kot vzhodnih katoliških Cerkva).
Poglej Aleksej I. Komnen in Papež
Papež Urban II.
Urban II., papež Rimskokatoliške cerkve; * okoli 1042 Châtillon-sur-Marne (Champagne, Francosko kraljestvo; † 29. julij 1099 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Aleksej I. Komnen in Papež Urban II.
Pečenegi
Vzhodna Evropa in Srednja Azija okrog leta 1015 Pečenegi je bilo nomadsko ljudstvo turškega porekla, ki je v 8. stoletju naseljevalo ozemlje severno od Kaspijskega jezera.
Poglej Aleksej I. Komnen in Pečenegi
Piacenza
Piacenza (emilijan-romanjsko: Piasëinsa, latinsko: Placentia) je mesto in občina v deželi Emilija-Romanja v severni Italiji s 100.000 prebivalci.
Poglej Aleksej I. Komnen in Piacenza
Rajmond IV. Touluški
Rajmond IV. Touluški (francosko Raymond IV. de Toulouse, včasih tudi Raymond de Saint-Gilles), grof Toulousa, vojvoda Narbone in mejni grof Provanse, eden od voditeljev prvega križarskega pohoda, * 1041 ali 1042, † 1105. Rajmond je bil sin Ponsa Touluškega in Almodise Lamarške.
Poglej Aleksej I. Komnen in Rajmond IV. Touluški
Robert Guiscard
Robert Guiscard (latinsko Viscardus, starofrancosko Viscart, francosko Guiscard, s pomenom pameten, zvijačen) je bil normanski pustolovec, znan po osvajanju južne Italije in Sicilije.
Poglej Aleksej I. Komnen in Robert Guiscard
Rodos
Rodos ali Rodi (Ródos) je največji med dvanajstimi otoki v otočju Dodekanez v vzhodnem Egejskem morju.
Poglej Aleksej I. Komnen in Rodos
Roman IV. Diogen
Roman IV.
Poglej Aleksej I. Komnen in Roman IV. Diogen
Sarde
Sarde (ali Sardes; lidijsko 𐤳𐤱𐤠𐤭𐤣 Sfard; starogrško Σάρδεις Sardeis; staroperzijsko 𐎿𐎱𐎼𐎭 Sparda) je starodavno mesto, kjer je danes sodobni Sart (Sartmahmut pred 19. oktobrom 2005) v Turčiji v provinci Manisa.
Poglej Aleksej I. Komnen in Sarde
Seldžuki
Veliko Seldžuško cesarstvo 1092 Seldžuki, tudi Turki Seldžuki ali Selčuki, (turško Selçuklular), so bili sunitska muslimanska dinastija, ki je od 11. do 14. stoletja vladala delu srednjeazijskih step in Bližnjega Vzhoda.
Poglej Aleksej I. Komnen in Seldžuki
Seznam bizantinskih cesarjev
Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.
Poglej Aleksej I. Komnen in Seznam bizantinskih cesarjev
Smirna
Smirna (starogrško Σμύρνη, Smýrnē ali Σμύρνα, Smýrna) je bilo grško mesto iz antike na osrednji in strateški točki na egejski obali Anatolije.
Poglej Aleksej I. Komnen in Smirna
Sultan
Sultan (arabsko سلطان) je islamski vladarski naslov.
Poglej Aleksej I. Komnen in Sultan
Sultanat Rum
Sultanat Rum (ali Anadolu Selçuklu Devleti ali Türkiye Selçuklu Devleti ali Konya Selçuklu Devleti) je bil nadaljevanje Velikega seldžuškega cesarstva v Anatoliji. Prestolnica sultanata je bil najprej İznik (Nikeja) in za njim Konya. Sultanov dvor je bil zelo mobilen, zato so bile začasne prestolnice tudi druga mesta, na primer Kayseri in Sivas.
Poglej Aleksej I. Komnen in Sultanat Rum
Trakija
Trakija (rumeno) znotraj današnje Bolgarije, Grčije in Turčije Trakija je zgodovinska in zemljepisna pokrajina v jugovzhodni Evropi.
Poglej Aleksej I. Komnen in Trakija
Tripoli, Libanon
Tripoli (arabsko طرابلس, Trablos) je drugo največje libanonsko mesto (z okoli 500.000 prebivalci, večinoma sunitskimi muslimani - 80 %), ki leži v severnem delu države, približno 85 km severno od Bejruta, ob obali Sredozemskega morja.
Poglej Aleksej I. Komnen in Tripoli, Libanon
Vazal
Vazal je zgodovinski naziv, ki se uporablja za spremljevalca, ki se je zavezal, da bo svojemu močnemu zaščitniku zvest do konca življenja.
Poglej Aleksej I. Komnen in Vazal
1. april
1.
Poglej Aleksej I. Komnen in 1. april
1048
1048 (MXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Aleksej I. Komnen in 1048
1057
1057 (MLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Aleksej I. Komnen in 1057
1059
1059 (MLIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Aleksej I. Komnen in 1059
1067
1067 (MLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Aleksej I. Komnen in 1067
1071
1071 (MLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Aleksej I. Komnen in 1071
1074
1074 (MLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Aleksej I. Komnen in 1074
1078
1078 (MLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Aleksej I. Komnen in 1078
1081
1081 (MLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Aleksej I. Komnen in 1081
1083
1083 (MLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Aleksej I. Komnen in 1083
1084
1084 (MLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Aleksej I. Komnen in 1084
1085
1085 (MLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Aleksej I. Komnen in 1085
1087
1087 (MLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Aleksej I. Komnen in 1087
1090
1090 (MXC) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Aleksej I. Komnen in 1090
1091
1091 (MXCI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Aleksej I. Komnen in 1091
1092
1092 (MXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Aleksej I. Komnen in 1092
1094
1094 (MXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Aleksej I. Komnen in 1094
1095
1095 (MXCV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Aleksej I. Komnen in 1095
1097
1097 (MXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Aleksej I. Komnen in 1097
1099
1099 (MXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Aleksej I. Komnen in 1099
1108
1108 (MCVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Aleksej I. Komnen in 1108
1110
1110 (MCX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Aleksej I. Komnen in 1110
1117
1117 (MCXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Aleksej I. Komnen in 1117
1118
1118 (MCXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Aleksej I. Komnen in 1118
15. avgust
15.
Poglej Aleksej I. Komnen in 15. avgust
29. april
29.
Poglej Aleksej I. Komnen in 29. april