Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Aleksej I. Komnen in Bizantinsko cesarstvo

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Aleksej I. Komnen in Bizantinsko cesarstvo

Aleksej I. Komnen vs. Bizantinsko cesarstvo

Aleksej I. Komnen (grško Αλέξιος Α' Κομνηνός, Alexios I Komnēnos; latinsko Alexius I Comnenus), bizantinski cesar (1081–1118), * 1048, † 15. avgust 1118. Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.

Podobnosti med Aleksej I. Komnen in Bizantinsko cesarstvo

Aleksej I. Komnen in Bizantinsko cesarstvo še 34 stvari v skupni (v Unijapedija): Aleksej III. Angel, Ana Komnena, Anatolija, Antiohija, Balkan, Bizantinska aristokracija in birokracija, Bohemond I. Antiohijski, Carigrad, Donava, Efez, Grščina, Gruzija, Italija, Ivan II. Komnen, Izak I. Komnen, Izak II. Angel, Krf, Križarske vojne, Larisa, Latinščina, Mihael VII. Dukas, Nikefor III. Botanijat, Nikejsko cesarstvo, Normani, Odrin, Papež Urban II., Pečenegi, Robert Guiscard, Roman IV. Diogen, Seldžuki, ..., Seznam bizantinskih cesarjev, Sultan, Sultanat Rum, Trakija. Razširi indeks (4 več) »

Aleksej III. Angel

Aleksej III.

Aleksej I. Komnen in Aleksej III. Angel · Aleksej III. Angel in Bizantinsko cesarstvo · Poglej več »

Ana Komnena

Ana Komnena ali Komnene (grško: Άννα Κομνηνή) bizantinska princesa, ena prvih zgodovinark, * 2. december 1083, Bizanc, † okrog 1154, samostan Keharitomen.

Aleksej I. Komnen in Ana Komnena · Ana Komnena in Bizantinsko cesarstvo · Poglej več »

Anatolija

Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.

Aleksej I. Komnen in Anatolija · Anatolija in Bizantinsko cesarstvo · Poglej več »

Antiohija

Antiohija ob Orontu (/ ˈæntiˌɒk /; starogrško Ἀντιόχεια ὶπὶ Ὀρόντου, Antiókheia hē epì Oróntou; tudi Sirska Antiohija) je bilo staro grško mesto na vzhodni strani reke Oront.

Aleksej I. Komnen in Antiohija · Antiohija in Bizantinsko cesarstvo · Poglej več »

Balkan

Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.

Aleksej I. Komnen in Balkan · Balkan in Bizantinsko cesarstvo · Poglej več »

Bizantinska aristokracija in birokracija

Bazilija II. (976–1025) v slavnostni opravi, na katerega angela polagata cesarsko krono Bizantinsko cesarstvo je imelo zapleten aristokratski in birokratski sistem, ki ga je nasledilo od Rimskega cesarstva.

Aleksej I. Komnen in Bizantinska aristokracija in birokracija · Bizantinska aristokracija in birokracija in Bizantinsko cesarstvo · Poglej več »

Bohemond I. Antiohijski

Bohemond I, tudi Bohemund, Boemund ali Boamund, normanski plemič, knez Taranta in Antiohije, eden od vodij prvega križarskega pohoda, * okoli 1054, San Marco Argentano, Italija - † 3. marec 1111, Canosa di Puglia, Italija.

Aleksej I. Komnen in Bohemond I. Antiohijski · Bizantinsko cesarstvo in Bohemond I. Antiohijski · Poglej več »

Carigrad

Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.

Aleksej I. Komnen in Carigrad · Bizantinsko cesarstvo in Carigrad · Poglej več »

Donava

Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.

Aleksej I. Komnen in Donava · Bizantinsko cesarstvo in Donava · Poglej več »

Efez

Efez (/ ɛfəsəs /; grško Ἔφεσος Efezi, turško: Efes, iz hetitščine Apasa) je bilo staro grško mesto na obali Jonije, tri kilometre jugozahodno od današnjega Seldžuka v provinci Izmir, Turčija.

Aleksej I. Komnen in Efez · Bizantinsko cesarstvo in Efez · Poglej več »

Grščina

Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.

Aleksej I. Komnen in Grščina · Bizantinsko cesarstvo in Grščina · Poglej več »

Gruzija

Grúzija (საქართველო, prečrkovano Sakartvelo) je država v zahodnem Zakavkazju, ob vzhodni obali Črnega morja.

Aleksej I. Komnen in Gruzija · Bizantinsko cesarstvo in Gruzija · Poglej več »

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Aleksej I. Komnen in Italija · Bizantinsko cesarstvo in Italija · Poglej več »

Ivan II. Komnen

Ivan II.

Aleksej I. Komnen in Ivan II. Komnen · Bizantinsko cesarstvo in Ivan II. Komnen · Poglej več »

Izak I. Komnen

Izak I. Komnen (grško), bizantinski cesar (1057-1059), prvi vladar iz Komnenske dinastije, * okrog 1005, † okrog 1061.

Aleksej I. Komnen in Izak I. Komnen · Bizantinsko cesarstvo in Izak I. Komnen · Poglej več »

Izak II. Angel

Izak II.

Aleksej I. Komnen in Izak II. Angel · Bizantinsko cesarstvo in Izak II. Angel · Poglej več »

Krf

Položaj Krfa na zemljevidu grških upravnih enot Krf (grško: Κέρκυρα, Kérkyra; ital. itd. Corfu) je najsevernejši grški otok v Jonskem morju.

Aleksej I. Komnen in Krf · Bizantinsko cesarstvo in Krf · Poglej več »

Križarske vojne

prvo križarsko vojno Križarske vojne so bili vojaški podvigi Latinske rimokatoliške cerkve od sredine srednjega veka vse do konca poznega srednjega veka.

Aleksej I. Komnen in Križarske vojne · Bizantinsko cesarstvo in Križarske vojne · Poglej več »

Larisa

Larisa je glavno mesto grške regije (nekdanje periferije) Tesalije in glavno mesto regionalne enote.

Aleksej I. Komnen in Larisa · Bizantinsko cesarstvo in Larisa · Poglej več »

Latinščina

Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.

Aleksej I. Komnen in Latinščina · Bizantinsko cesarstvo in Latinščina · Poglej več »

Mihael VII. Dukas

Mihael VII.

Aleksej I. Komnen in Mihael VII. Dukas · Bizantinsko cesarstvo in Mihael VII. Dukas · Poglej več »

Nikefor III. Botanijat

Nikefor III.

Aleksej I. Komnen in Nikefor III. Botanijat · Bizantinsko cesarstvo in Nikefor III. Botanijat · Poglej več »

Nikejsko cesarstvo

Nikejsko cesarstvo (grško: Βασίλειον τῆς Νίκαιας, turško: İznik İmparatorluğu) je bila največja bizantinska grška država, ki so jo ustanovili plemiči Bizantinskega cesarstva po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.

Aleksej I. Komnen in Nikejsko cesarstvo · Bizantinsko cesarstvo in Nikejsko cesarstvo · Poglej več »

Normani

12. stoletju (rdeče) Normani (iz Northmen, severnjaki) so bili ljudstvo, ki se je od 8. stoletja dalje iz Skandinavije selilo na jug in se ustavilo v pokrajini današnje Francije, ki se po njih imenuje Normandija.

Aleksej I. Komnen in Normani · Bizantinsko cesarstvo in Normani · Poglej več »

Odrin

Odrin, prej znan kot Adrianople ali Hadrianopolis, je mesto v Turčiji, v severozahodnem delu province Edirne in Vzhodne Trakije, blizu meje Turčije z Grčijo in Bolgarijo (5,22 kilometra od grške meje na najbližji točki).

Aleksej I. Komnen in Odrin · Bizantinsko cesarstvo in Odrin · Poglej več »

Papež Urban II.

Urban II., papež Rimskokatoliške cerkve; * okoli 1042 Châtillon-sur-Marne (Champagne, Francosko kraljestvo; † 29. julij 1099 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).

Aleksej I. Komnen in Papež Urban II. · Bizantinsko cesarstvo in Papež Urban II. · Poglej več »

Pečenegi

Vzhodna Evropa in Srednja Azija okrog leta 1015 Pečenegi je bilo nomadsko ljudstvo turškega porekla, ki je v 8. stoletju naseljevalo ozemlje severno od Kaspijskega jezera.

Aleksej I. Komnen in Pečenegi · Bizantinsko cesarstvo in Pečenegi · Poglej več »

Robert Guiscard

Robert Guiscard (latinsko Viscardus, starofrancosko Viscart, francosko Guiscard, s pomenom pameten, zvijačen) je bil normanski pustolovec, znan po osvajanju južne Italije in Sicilije.

Aleksej I. Komnen in Robert Guiscard · Bizantinsko cesarstvo in Robert Guiscard · Poglej več »

Roman IV. Diogen

Roman IV.

Aleksej I. Komnen in Roman IV. Diogen · Bizantinsko cesarstvo in Roman IV. Diogen · Poglej več »

Seldžuki

Veliko Seldžuško cesarstvo 1092 Seldžuki, tudi Turki Seldžuki ali Selčuki, (turško Selçuklular), so bili sunitska muslimanska dinastija, ki je od 11. do 14. stoletja vladala delu srednjeazijskih step in Bližnjega Vzhoda.

Aleksej I. Komnen in Seldžuki · Bizantinsko cesarstvo in Seldžuki · Poglej več »

Seznam bizantinskih cesarjev

Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.

Aleksej I. Komnen in Seznam bizantinskih cesarjev · Bizantinsko cesarstvo in Seznam bizantinskih cesarjev · Poglej več »

Sultan

Sultan (arabsko سلطان) je islamski vladarski naslov.

Aleksej I. Komnen in Sultan · Bizantinsko cesarstvo in Sultan · Poglej več »

Sultanat Rum

Sultanat Rum (ali Anadolu Selçuklu Devleti ali Türkiye Selçuklu Devleti ali Konya Selçuklu Devleti) je bil nadaljevanje Velikega seldžuškega cesarstva v Anatoliji. Prestolnica sultanata je bil najprej İznik (Nikeja) in za njim Konya. Sultanov dvor je bil zelo mobilen, zato so bile začasne prestolnice tudi druga mesta, na primer Kayseri in Sivas. Sultanat se je na svojem višku raztezal od Antalye in Alanye na sredozemski obali do Sinopa na obali Črnega morja, na vzhodu do jezera Van in na zahodu do Denizlija v zaledju Egejskega morja. Izraz Rum izhaja iz arabskega imena Rimskega oziroma Bizantinskega cesarstva. Seldžuki so svoj sultanat imenovali Rum, ker je nastal na ozemlju, ki so ga muslimanske vojske dolgo časa imele za rimsko oziroma bizantinsko. Sultanat je dosegel svoj višek v poznem 12. in zgodnjem 13. stoletju, ko so Seldžuki osvojili ključna bizantinska pristaniška mesta na sredozemski in črnomorski obali. V Anatoliji so z zgraditvijo mreže karavanaserajev pospeševali trgovanje z dobrinami od Irana in Srednje Azije do črnomorskih in sredozemskih pristanišč. Posebno tesne trgovske stike so imeli z Genovsko republiko, ki ae je začela razvijati v tistem času. Vedno bolj bogati sultanat je na vzhodu absorbiral druge turške države, ki so nastale po bitki pri Manzikertu leta 1071: Danišmende, Mengučekide, Saltukide in Ortokide. Seldžuški sultani so se uspešno upirali križarjem, ne pa tudi napreduječim Mongolom in leta 1243 so postali njihovi vazali. Država je kljub prizadevanjem, da se ohrani celovitost države, začela v drugi polovici 13. stoletja razpadati in je v prvem desetletju 14. stoletja popolnoma izginila. V zadnjih desetletjih obstoja je na ozemlju sultanata nastalo mnogo majhnih kneževin – bejlukov. Med njimi je začel prevladovati bejluk Osmana I., iz katerega se je kasneje razvilo Osmansko cesarstvo.

Aleksej I. Komnen in Sultanat Rum · Bizantinsko cesarstvo in Sultanat Rum · Poglej več »

Trakija

Trakija (rumeno) znotraj današnje Bolgarije, Grčije in Turčije Trakija je zgodovinska in zemljepisna pokrajina v jugovzhodni Evropi.

Aleksej I. Komnen in Trakija · Bizantinsko cesarstvo in Trakija · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Aleksej I. Komnen in Bizantinsko cesarstvo

Aleksej I. Komnen 86 odnose, medtem ko je Bizantinsko cesarstvo 387. Saj imajo skupno 34, indeks Jaccard je 7.19% = 34 / (86 + 387).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Aleksej I. Komnen in Bizantinsko cesarstvo. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: