Kazalo
29 odnosi: Aleksej I. Komnen, Anatolija, Angleščina, Apulija, Balkan, Bizantinska aristokracija in birokracija, Bizantinsko cesarstvo, Carigrad, Cezar (naslov), Grščina, Konstantin IX. Monomah, Mihael VII. Dukas, Nikefor Brijenij, Nikejsko cesarstvo, Normani, Patriarh, Robert Guiscard, Roman IV. Diogen, Samostan, Seldžuki, Seznam bizantinskih cesarjev, Turki, 10. december, 1064, 1078, 1079, 1080, 1081, 14. stoletje.
- Bizantinski cesarji v 11. stoletju
- Dinastija Dukas
- Odpovedali se prestolu
- Rojeni leta 1002
- Umrli leta 1081
Aleksej I. Komnen
Aleksej I. Komnen (grško Αλέξιος Α' Κομνηνός, Alexios I Komnēnos; latinsko Alexius I Comnenus), bizantinski cesar (1081–1118), * 1048, † 15. avgust 1118.
Poglej Nikefor III. Botanijat in Aleksej I. Komnen
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Nikefor III. Botanijat in Anatolija
Angleščina
Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.
Poglej Nikefor III. Botanijat in Angleščina
Apulija
Apúlija (italijansko Puglia, tudi Puglie) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Nikefor III. Botanijat in Apulija
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Poglej Nikefor III. Botanijat in Balkan
Bizantinska aristokracija in birokracija
Bazilija II. (976–1025) v slavnostni opravi, na katerega angela polagata cesarsko krono Bizantinsko cesarstvo je imelo zapleten aristokratski in birokratski sistem, ki ga je nasledilo od Rimskega cesarstva.
Poglej Nikefor III. Botanijat in Bizantinska aristokracija in birokracija
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Nikefor III. Botanijat in Bizantinsko cesarstvo
Carigrad
Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.
Poglej Nikefor III. Botanijat in Carigrad
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Poglej Nikefor III. Botanijat in Cezar (naslov)
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Nikefor III. Botanijat in Grščina
Konstantin IX. Monomah
Konstantin IX.
Poglej Nikefor III. Botanijat in Konstantin IX. Monomah
Mihael VII. Dukas
Mihael VII.
Poglej Nikefor III. Botanijat in Mihael VII. Dukas
Nikefor Brijenij
Nikefor Brijenij, bizantinski general, državnik in zgodovinar, * 1062, Orestias (Orestiada), Makedonija, † 1137, Bizanc.
Poglej Nikefor III. Botanijat in Nikefor Brijenij
Nikejsko cesarstvo
Nikejsko cesarstvo (grško: Βασίλειον τῆς Νίκαιας, turško: İznik İmparatorluğu) je bila največja bizantinska grška država, ki so jo ustanovili plemiči Bizantinskega cesarstva po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.
Poglej Nikefor III. Botanijat in Nikejsko cesarstvo
Normani
12. stoletju (rdeče) Normani (iz Northmen, severnjaki) so bili ljudstvo, ki se je od 8. stoletja dalje iz Skandinavije selilo na jug in se ustavilo v pokrajini današnje Francije, ki se po njih imenuje Normandija.
Poglej Nikefor III. Botanijat in Normani
Patriarh
Patriarh (grško.
Poglej Nikefor III. Botanijat in Patriarh
Robert Guiscard
Robert Guiscard (latinsko Viscardus, starofrancosko Viscart, francosko Guiscard, s pomenom pameten, zvijačen) je bil normanski pustolovec, znan po osvajanju južne Italije in Sicilije.
Poglej Nikefor III. Botanijat in Robert Guiscard
Roman IV. Diogen
Roman IV.
Poglej Nikefor III. Botanijat in Roman IV. Diogen
Samostan
Kataloniji, Španija jezeru Seliger blizu kraja Ostaškov, okrog 1910 Samostan je ustanova posvečenega življenja.
Poglej Nikefor III. Botanijat in Samostan
Seldžuki
Veliko Seldžuško cesarstvo 1092 Seldžuki, tudi Turki Seldžuki ali Selčuki, (turško Selçuklular), so bili sunitska muslimanska dinastija, ki je od 11. do 14. stoletja vladala delu srednjeazijskih step in Bližnjega Vzhoda.
Poglej Nikefor III. Botanijat in Seldžuki
Seznam bizantinskih cesarjev
Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.
Poglej Nikefor III. Botanijat in Seznam bizantinskih cesarjev
Turki
Turki so etnična skupina, ki živi predvsem na območju današnje Turčije in Turkestana v srednji Aziji.
Poglej Nikefor III. Botanijat in Turki
10. december
10.
Poglej Nikefor III. Botanijat in 10. december
1064
1064 (MLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Nikefor III. Botanijat in 1064
1078
1078 (MLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Nikefor III. Botanijat in 1078
1079
1079 (MLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Nikefor III. Botanijat in 1079
1080
1080 (MLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Nikefor III. Botanijat in 1080
1081
1081 (MLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Nikefor III. Botanijat in 1081
14. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 11. stoletje | 12. stoletje | 13. stoletje | 14.
Poglej Nikefor III. Botanijat in 14. stoletje