Kazalo
45 odnosi: Al-Hakim bi-Amr Alah, Al-Zahir, Alani, Anatolija, Armenija, Balkan, Bazilij II., Bazilika Božjega groba, Jeruzalem, Bitka pri Manzikertu, Bizantinsko cesarstvo, Cezar (naslov), Grčija, Grščina, Grški ogenj, Gruzinci, Hagija Sofija, Ivan Skilica, Jaroslav Modri, Jeruzalem, Kalif, Kijevska Rusija, Konstantin VIII., Konstantinopel, Križarske vojne, Lezbos, Logothetes tou dromou, Makedonska dinastija, Mihael IV. Paflagonec, Mihael Psel, Mihael V. Kalafat, Normani, Patriarh, Roman III. Argir, Seldžuki, Seznam bizantinskih cesarjev, Sveta dežela, Teodora III., Viljem iz Tira, Vladimir Monomah, Vsevolod I. Kijevski, Vzhodna pravoslavna cerkev, Zoa (bizantinska cesarica), 1000, 1055, 11. januar.
- Bizantinski cesarji v 11. stoletju
- Makedonska dinastija
- Rojeni v 1000. letih
- Umrli leta 1055
Al-Hakim bi-Amr Alah
Al-Hakim bi-Amr Alah, fatimidski kalif, * 985, † 13. februar, 1021.
Poglej Konstantin IX. Monomah in Al-Hakim bi-Amr Alah
Al-Zahir
Abu al-Hasan Ali ibn al-Hakim (arabsko أبو الحسن علي ابن الحاكم), bolj znan kot al-Zahir li-izaz Din Alah (arabsko الظاهر لإعزاز دين الله, dobesedno 'Tisti, ki odkrito nastopa, da bi okrepil Božjo vero'), je bil sedmi kalif Fatimidskega kalifata, ki je vladal od leta 1021 do 1036, * 20.
Poglej Konstantin IX. Monomah in Al-Zahir
Alani
Alani (latinsko Alani) so bili staroveško nomadsko iransko ljudstvo.
Poglej Konstantin IX. Monomah in Alani
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Konstantin IX. Monomah in Anatolija
Armenija
Republika Armenija je celinska država v južnem Zakavkazju, ozemeljskem pasu med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom.
Poglej Konstantin IX. Monomah in Armenija
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Poglej Konstantin IX. Monomah in Balkan
Bazilij II.
Bazilij (Vasilij) II. (grško Βασίλειος Β΄) z vzdevkom Ubijalec Bolgarov (grško Βουλγαροκτόνος) je bil cesar Bizantinskega cesarstva iz Makedonske dinastije, ki je vladal od 10.
Poglej Konstantin IX. Monomah in Bazilij II.
Bazilika Božjega groba, Jeruzalem
Južno pročelje in vhod v baziliko Svetega groba iz križarskega obdobja (12. stoletje) Bazilika Božjega groba, imenovana tudi Cerkev Vstajenja, je krščanska bazilika v starem delu Jeruzalema.
Poglej Konstantin IX. Monomah in Bazilika Božjega groba, Jeruzalem
Bitka pri Manzikertu
Bitka pri Manzikertu je bil spopad med Bizantinskim in Seldžuškim cesarstvom, katerima sta vladala cesar Roman IV. Diogen in sultan Alp Arslan.
Poglej Konstantin IX. Monomah in Bitka pri Manzikertu
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Konstantin IX. Monomah in Bizantinsko cesarstvo
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Poglej Konstantin IX. Monomah in Cezar (naslov)
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Konstantin IX. Monomah in Grčija
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Konstantin IX. Monomah in Grščina
Grški ogenj
Slika uporabe grškega ognja na bizantinski ladji iz rokopisa iz 10. stoletja Grški ogenj je izraz za zažigalno bojno sredstvo, ki naj bi po bizantinskem kronistu Teofanu nastalo okoli leta 650.
Poglej Konstantin IX. Monomah in Grški ogenj
Gruzinci
Gruzinci, znani tudi kot Kartvelci, so kavkaški narod, ki živi v Gruziji.
Poglej Konstantin IX. Monomah in Gruzinci
Hagija Sofija
Hagija Sofija (grško Ναός τῆς Ἁγίας τοῦ Θεοῦ Σοφίας, turško Ayasofya, latinsko Sancta Sophia ali Sancta Sapientia), nekoč Cerkev svete Božje modrosti in zdaj uradno Velika mošeja Hagija Sofija je nekdanja patriarhalna bazilika in zdajšnja mošeja v turškem mestu Carigrad, nekdaj prestolnici Bizantinskega cesarstva Konstantinoplu (Carigradu).
Poglej Konstantin IX. Monomah in Hagija Sofija
Ivan Skilica
Varjaška garda, ilustracija iz ''Madridskega Skilica'' Grški ogenj Ivan Skilica (grško, tudi, Iōannēs Skylicēs/Skyllicēs/Skylicēs, polatinjeno Ioannes Scylitzes) je bil grški zgodovinar, ki je ustvarjal v poznem 11.
Poglej Konstantin IX. Monomah in Ivan Skilica
Jaroslav Modri
Jaroslav Vladimirovič ali Jaroslav I. Kijevski ali Jaroslav Modri (rusko: Ярослав Мудрый), kijevski veliki knez, * okrog 978, † 20. februar 1054.
Poglej Konstantin IX. Monomah in Jaroslav Modri
Jeruzalem
Jerúzalem (svetopisemsko in tradicionalno sefardsko hebrejsko יְרוּשָׁלַםִ) je starodavno bližnjevzhodno mesto s ključnim pomenom v judovstvu, krščanstvu in islamu.
Poglej Konstantin IX. Monomah in Jeruzalem
Kalif
Kalif Harun al-Rašid Kalif (arabsko خليفة, Khalīfah) je naziv vladarja kalifata ali naziv duhovnega poglavarja islamske skupnosti (umma), ki živi po šeriatskem pravu.
Poglej Konstantin IX. Monomah in Kalif
Kijevska Rusija
Kijevska Rusija (starovzhodnoslovansko Ки́евская Русь) je bila srednjeveška vzhodnoslovanska država, ki je nastala leta 882 in je obstajala do sredine 13. stoletja.
Poglej Konstantin IX. Monomah in Kijevska Rusija
Konstantin VIII.
Konstantin VIII. (grško Κωνσταντῖνος Η΄) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od 15.
Poglej Konstantin IX. Monomah in Konstantin VIII.
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Konstantin IX. Monomah in Konstantinopel
Križarske vojne
prvo križarsko vojno Križarske vojne so bili vojaški podvigi Latinske rimokatoliške cerkve od sredine srednjega veka vse do konca poznega srednjega veka.
Poglej Konstantin IX. Monomah in Križarske vojne
Lezbos
Lega Lezbosa v Egejskem morju Lezbos (grško: Lésbos, tudi prečrkovano Lesvos) je grški otok v severovzhodnem delu Egejskega morja.
Poglej Konstantin IX. Monomah in Lezbos
Logothetes tou dromou
Poštni logotet (grško) je bil načelnik javne pošte (latinsko, grško ali enostavno) in eden od najvišjih fiskalnih ministrov (logotetov) Bizantinskega cesarstva.
Poglej Konstantin IX. Monomah in Logothetes tou dromou
Makedonska dinastija
Bazilij I. Makedonska dinastija je bila rodbina, ki je vladala v Bizantinskemu cesarstvu od leta 867, ko je nasledila Amorijsko dinastijo, do leta 1056, ko sta oblast prevzeli dinastiji Komnenov in Dukasov.
Poglej Konstantin IX. Monomah in Makedonska dinastija
Mihael IV. Paflagonec
Mihael IV.
Poglej Konstantin IX. Monomah in Mihael IV. Paflagonec
Mihael Psel
Mihael Psel (Mihael Psellos), bizantinski književnik, filozof, politik in zgodovinar, * okoli 1017, verjetno Bizanc, Bizantinsko cesarstvo, † po 1078.
Poglej Konstantin IX. Monomah in Mihael Psel
Mihael V. Kalafat
Mihael V. Kalafat (grško) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal štiri mesece leta 1041-1042, * 1015, 24. avgust 1042.
Poglej Konstantin IX. Monomah in Mihael V. Kalafat
Normani
12. stoletju (rdeče) Normani (iz Northmen, severnjaki) so bili ljudstvo, ki se je od 8. stoletja dalje iz Skandinavije selilo na jug in se ustavilo v pokrajini današnje Francije, ki se po njih imenuje Normandija.
Poglej Konstantin IX. Monomah in Normani
Patriarh
Patriarh (grško.
Poglej Konstantin IX. Monomah in Patriarh
Roman III. Argir
Roman III.
Poglej Konstantin IX. Monomah in Roman III. Argir
Seldžuki
Veliko Seldžuško cesarstvo 1092 Seldžuki, tudi Turki Seldžuki ali Selčuki, (turško Selçuklular), so bili sunitska muslimanska dinastija, ki je od 11. do 14. stoletja vladala delu srednjeazijskih step in Bližnjega Vzhoda.
Poglej Konstantin IX. Monomah in Seldžuki
Seznam bizantinskih cesarjev
Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.
Poglej Konstantin IX. Monomah in Seznam bizantinskih cesarjev
Sveta dežela
Sveta dežela je naziv za deželo, kjer je živel in deloval Jezus Kristus.
Poglej Konstantin IX. Monomah in Sveta dežela
Teodora III.
Teodora (grško) je bila cesarica Bizantinskega cesarstva, ki je kot socesarica sestre Zoe vladala dva meseca leta 1042 in kot samostojna cesarica od 11.
Poglej Konstantin IX. Monomah in Teodora III.
Viljem iz Tira
Viljem iz Tira, škof v Tiru in kronist križarskih vojn in Jeruzalemskega kraljestva, * okrog 1130, Jeruzalem, Jeruzalemsko kraljestvo, † 29. september 1185, Tir, Jeruzalemsko kraljestvo.
Poglej Konstantin IX. Monomah in Viljem iz Tira
Vladimir Monomah
Vladimir Vsevolodovič ali Vladimir II.
Poglej Konstantin IX. Monomah in Vladimir Monomah
Vsevolod I. Kijevski
Vsevolod Jaroslavič ali Vsevolod I. Kijevski (rusko: Всеволод I Ярославич), kijevski veliki knez, * 1030, 13. april 1093.
Poglej Konstantin IX. Monomah in Vsevolod I. Kijevski
Vzhodna pravoslavna cerkev
Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.
Poglej Konstantin IX. Monomah in Vzhodna pravoslavna cerkev
Zoa (bizantinska cesarica)
Zoa Porfirogeneta (grško, življenje) je bila od 19.
Poglej Konstantin IX. Monomah in Zoa (bizantinska cesarica)
1000
Leto 1000 (M) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo v ponedeljek.
Poglej Konstantin IX. Monomah in 1000
1055
105% (MLV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Konstantin IX. Monomah in 1055
11. januar
11.
Poglej Konstantin IX. Monomah in 11. januar