Odpri v Google MapsKazalo
46 odnosi: Alep, Alp Arslan, Ana Komnena, Anatolija, Antiohija, Armenci, Armenija, Črno morje, Bizantinsko cesarstvo, Bolgari, Carigrad, Clermont-Ferrand, Dardanele, Egejsko morje, Egipt, Franki, Kilikija, Križarske vojne, Kurdi, Mosul, Nikefor Brijenij, Nikejsko cesarstvo, Normani, Palestina (regija), Pamfilija, Pečenegi, Prva križarska vojna, Roman IV. Diogen, Seldžuki, Sirija, Sredozemsko morje, Sveta dežela, Turčija, Turki, Vansko jezero, Varjagi, 1060, 1064, 1068, 1070, 1071, 1077, 1095, 23. avgust, 25. avgust, 26. avgust.
- Bitke Bizantinskega cesarstva
Alep
Alep (arabsko حلب, Haleb) je mesto z okoli 2 milijona prebivalcev na severu Sirije ob reki Kuvajk.
Poglej Bitka pri Manzikertu in Alep
Alp Arslan
ism Alp Arslan (perzijsko آلپ ارسلان, turško Alp Arslan, polno ime Diya ad-Dunya wa ad-Din Adud ad-Dawlah Abu Shuja Muhammad Alp Arslan ibn Dawud) je bil drugi sultan Seldžuškega imperija in pravnuk Seldžuka, eponimnega ustanovitelja dinastije, * 20. januar 1029, † 15.
Poglej Bitka pri Manzikertu in Alp Arslan
Ana Komnena
Ana Komnena ali Komnene (grško: Άννα Κομνηνή) bizantinska princesa, ena prvih zgodovinark, * 2. december 1083, Bizanc, † okrog 1154, samostan Keharitomen.
Poglej Bitka pri Manzikertu in Ana Komnena
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Bitka pri Manzikertu in Anatolija
Antiohija
Antiohija ob Orontu (/ ˈæntiˌɒk /; starogrško Ἀντιόχεια ὶπὶ Ὀρόντου, Antiókheia hē epì Oróntou; tudi Sirska Antiohija) je bilo staro grško mesto na vzhodni strani reke Oront.
Poglej Bitka pri Manzikertu in Antiohija
Armenci
Armenci so narod oz.
Poglej Bitka pri Manzikertu in Armenci
Armenija
Republika Armenija je celinska država v južnem Zakavkazju, ozemeljskem pasu med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom.
Poglej Bitka pri Manzikertu in Armenija
Črno morje
Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.
Poglej Bitka pri Manzikertu in Črno morje
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Bitka pri Manzikertu in Bizantinsko cesarstvo
Bolgari
right Bolgári so južnoslovanski narod, ki živi na ozemljih, nekdanjih rimskih provinc Mezija, Trakija in Makedonija.
Poglej Bitka pri Manzikertu in Bolgari
Carigrad
Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.
Poglej Bitka pri Manzikertu in Carigrad
Clermont-Ferrand
Clermont-Ferrand (okcitansko Clarmont-Ferrand / Clarmont d'Auvèrnhe) je glavno mesto osrednje francoske regije Auvergne, občina in prefektura departmaja Puy-de-Dôme.
Poglej Bitka pri Manzikertu in Clermont-Ferrand
Dardanele
Dardanele (lit, translit), znana tudi kot preliv Galipoli iz Galipolskega polotoka ali iz klasične antike kot Helespont, je ozek naravni morski preliv in mednarodno pomembna vodna pot v severozahodni Turčiji, ki je del celinske meje med Azijo in Evropo ter ločuje azijsko Turčijo od evropske.
Poglej Bitka pri Manzikertu in Dardanele
Egejsko morje
Egêjsko mórje (grško Αιγαίον Πέλαγος, turško Ege denizi) je do 400 km širok in do 600 km dolg zaliv Sredozemskega morja med Evropo in Azijo, ki ga na severu in zahodu omejuje Balkanski polotok, na vzhodu Mala Azija, na zahodu pa Peloponez.
Poglej Bitka pri Manzikertu in Egejsko morje
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Poglej Bitka pri Manzikertu in Egipt
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Poglej Bitka pri Manzikertu in Franki
Kilikija
Kilikija na zemljevidu Rimskega imperija okrog leta 125. Kilikija, današnja Çukurova, je bila antična pokrajina in upravna enota Rimskega cesarstva na jugovzhodni sredozemski obali Male Azije severno od Cipra.
Poglej Bitka pri Manzikertu in Kilikija
Križarske vojne
prvo križarsko vojno Križarske vojne so bili vojaški podvigi Latinske rimokatoliške cerkve od sredine srednjega veka vse do konca poznega srednjega veka.
Poglej Bitka pri Manzikertu in Križarske vojne
Kurdi
Kúrdi so Iranski narod, ki po nekaterih virih šteje okoli 25 milijonov prebivalcev, večinoma v Iraku, Iranu, Turčiji in Siriji.
Poglej Bitka pri Manzikertu in Kurdi
Mosul
Mosul (arabsko الموصل: al-Mawṣil, lokalna izgovarjava: el-Mōṣul, sirsko ܢܝܢܘܐ: Nînwe, kurdsko مووسڵ: Mûsil, turško Musul) je mesto z 2,4 milijona prebivalcev (ocena 2014) v severnem Iraku.
Poglej Bitka pri Manzikertu in Mosul
Nikefor Brijenij
Nikefor Brijenij, bizantinski general, državnik in zgodovinar, * 1062, Orestias (Orestiada), Makedonija, † 1137, Bizanc.
Poglej Bitka pri Manzikertu in Nikefor Brijenij
Nikejsko cesarstvo
Nikejsko cesarstvo (grško: Βασίλειον τῆς Νίκαιας, turško: İznik İmparatorluğu) je bila največja bizantinska grška država, ki so jo ustanovili plemiči Bizantinskega cesarstva po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.
Poglej Bitka pri Manzikertu in Nikejsko cesarstvo
Normani
12. stoletju (rdeče) Normani (iz Northmen, severnjaki) so bili ljudstvo, ki se je od 8. stoletja dalje iz Skandinavije selilo na jug in se ustavilo v pokrajini današnje Francije, ki se po njih imenuje Normandija.
Poglej Bitka pri Manzikertu in Normani
Palestina (regija)
Satelitski posnetek regije. Trenutne državne meje so označene s sivo barvo Palestina (Filasṭīn, Falasṭīn, Filisṭīn; Palaistinē; Palaestina; Palestina) je geografska regija v zahodni Aziji, ki vključuje Izrael, Zahodni breg, Gazo in po nekaterih definicijah dele zahodne Jordanije.
Poglej Bitka pri Manzikertu in Palestina (regija)
Pamfilija
Pamfilija (starogrško Παμφυλία, Pamphylía, sodobna izgovorjava Pamfylía / pæmfɪliə /) je bila nekdanja regija na jugu Male Azije, med Likijo in Kilikijo, ki je segala od Sredozemlja do pogorja Taurus (sodobna provinca Antalya, Turčija).
Poglej Bitka pri Manzikertu in Pamfilija
Pečenegi
Vzhodna Evropa in Srednja Azija okrog leta 1015 Pečenegi je bilo nomadsko ljudstvo turškega porekla, ki je v 8. stoletju naseljevalo ozemlje severno od Kaspijskega jezera.
Poglej Bitka pri Manzikertu in Pečenegi
Prva križarska vojna
Prva krížarska vojna (1095–1099) je bil vojni pohod evropskih krščanskih sil, katerega namen je bil pomagati Bizantinskemu cesarstvu v boju proti seldžuškim Turkom ter iztrgati Jeruzalem in Sveto deželo iz rok muslimanov.
Poglej Bitka pri Manzikertu in Prva križarska vojna
Roman IV. Diogen
Roman IV.
Poglej Bitka pri Manzikertu in Roman IV. Diogen
Seldžuki
Veliko Seldžuško cesarstvo 1092 Seldžuki, tudi Turki Seldžuki ali Selčuki, (turško Selçuklular), so bili sunitska muslimanska dinastija, ki je od 11. do 14. stoletja vladala delu srednjeazijskih step in Bližnjega Vzhoda.
Poglej Bitka pri Manzikertu in Seldžuki
Sirija
Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.
Poglej Bitka pri Manzikertu in Sirija
Sredozemsko morje
Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.
Poglej Bitka pri Manzikertu in Sredozemsko morje
Sveta dežela
Sveta dežela je naziv za deželo, kjer je živel in deloval Jezus Kristus.
Poglej Bitka pri Manzikertu in Sveta dežela
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Poglej Bitka pri Manzikertu in Turčija
Turki
Turki so etnična skupina, ki živi predvsem na območju današnje Turčije in Turkestana v srednji Aziji.
Poglej Bitka pri Manzikertu in Turki
Vansko jezero
Jezero - posnetek Landsata Cerkev Svetega križa na otoku Akdamar. V ozadju gora Çadır. Vansko jezero (turško Van Gölü; armensko: Վանա լիճ; kurdsko: Gola Wanê) je največje jezero v Turčiji.
Poglej Bitka pri Manzikertu in Vansko jezero
Varjagi
''Obiskovalci z druge strani morja'', slika Nikolaja Konstantinoviča Reriha (1899), ki prikazuje pristanek prvih varjaških pustolovcev v Rusiji Varjagi ali Varangjani (staronordijsko: Væringjar, rusko in) so bili Vikingi, ki so predvsem v 9.
Poglej Bitka pri Manzikertu in Varjagi
1060
1060 (MLX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Bitka pri Manzikertu in 1060
1064
1064 (MLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Bitka pri Manzikertu in 1064
1068
1068 (MLXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Bitka pri Manzikertu in 1068
1070
1070 (MLXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Bitka pri Manzikertu in 1070
1071
1071 (MLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Bitka pri Manzikertu in 1071
1077
1077 (MLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Bitka pri Manzikertu in 1077
1095
1095 (MXCV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Bitka pri Manzikertu in 1095
23. avgust
23.
Poglej Bitka pri Manzikertu in 23. avgust
25. avgust
25.
Poglej Bitka pri Manzikertu in 25. avgust
26. avgust
26.
Poglej Bitka pri Manzikertu in 26. avgust