Hitreje kot brskalnik!
50 odnosi: Almohadi, Evharistija, Géza I. Ogrski, Henrik I. Angleški, Henrik IV. Nemški, Horezm, Julijanski koledar, Kijevska Rusija, Ladislav I. Ogrski, Malik Šah I., Markvart IV., Matilda Toskanska, Mihael VII. Dukas, Nedelja, Nikefor III. Botanijat, Nikejsko cesarstvo, Ogrska, Omar Hajam, Papež Gregor VII., Pisa, Prestopno leto, Rekonkvista, Rimske številke, Rudolf Rheinfeldški, Salzburg, Seldžuki, Sultanat Rum, Tapiserija iz Bayeuxa, Trdnjava Hohensalzburg, Viljem Osvajalec, Vladimir Monomah, Vsevolod I. Kijevski, 1011, 1020, 1025, 1044, 1078, 1080, 1084, 1130, 1166, 12. avgust, 14. december, 14. oktober, 15. april, 15. marec, 25. januar, 25. maj, 28. januar, 7. avgust.
Almohadi
Almohadska dinastija (berbersko Imweḥḥden iz arabskega الموحدون, monoteisti ali unitarci) je bila maroška berberska muslimanska dinastija, ustanovljena okoli leta 1120 v berberski državi v Tinmelu v gorovju Atlas.
Novo!!: 1077 in Almohadi · Poglej več »
Evharistija
Papež Benedikt XVI. daruje sveto mašo. Duhovnik Metodistične Cerkve pri posvetitvi kruha in vina Evharistija, tudi obhajilo, Rešnje telo, Sveta večerja ali Najsvetejši oltarni zakrament, je eden od najpomembnejših krščanskih zakramentov.
Novo!!: 1077 in Evharistija · Poglej več »
Géza I. Ogrski
Géza I. (I.), ogrski kralj (1074-1077), * ca.
Novo!!: 1077 in Géza I. Ogrski · Poglej več »
Henrik I. Angleški
Henrik I. Angleški, angleški kralj, * okoli 1068/1069, Selby, Yorkshire, † 1. december 1135, Saint-Denis-en-Lyons, Normandija.
Novo!!: 1077 in Henrik I. Angleški · Poglej več »
Henrik IV. Nemški
Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso. Rimsko-nemški kralj je postal šestleten. Posvetno in cerkveno plemstvo je znalo njegovo mladoletnost dobro izkoristiti v svoj prid. Takoj ko je petnajstleten zavladal samostojno, je skušal Henrik kraljevemu položaju, nekoliko nespretno in z opiranjem na nižje plemstvo, povrniti nekdanji ugled. Pri tem se mu je uprlo saško plemstvo. Henriku je uspelo zadušiti saški upor, a se je takoj za tem zapletel v spor s papežem Gregorjem VII., ki je Henrika izobčil. Izobčenje je dalo legitimnost nameri najvplivnejših nemških knezov, da kralja odstavijo. Da bi se temu izognil, se je osebno ponižal in šel prosit papeža v Canosso za odpuščanje, ki ga je tudi dobil (januarja 1077). Kljub temu so nemški knezi izvolili protikralja, Rudolfa Švabskega. Kralj in protikralj sta se nekaj let bojevala brez odločitve. Gregor VII. je Henrika ponovno izobčil. Leta 1080 pa je prišlo do odločitve: protikralj je v boju padel, Henrik pa je z vojaškim pohodom v Italijo pregnal Gregorja VII. iz Rima, postavil za protipapeža Klemena III. in se pustil od njega kronati za cesarja. Leta 1087 je dobil Henrik še močnejšega nasprotnika, diplomatsko spretnega papeža Urbana II., ki je z novim elanom nadaljeval Gregorjev boj. Proti njemu Henrik z vojsko, ki jo je ponovno pripeljal v Italijo, ni uspel. Nasprotno, papež je s pozivom na križarsko vojno pridobil večji del evropskega plemstva. Na svojo stran je pridobil tudi Henrikovega sina Konrada, ki ga je malo pred tem dal oče kronati za nemškega kralja. Henrik se tako niti ni mogel vrniti domov, dokler leta 1087 močni Welfi, gospodarji Bavarske, razočarani nad sodelovanjem s papežem, niso prestopili nazaj na Henrikovo stran; Henriku so odprli alpske prelaze in lahko se je vrnil v Nemčijo. V Nemčiji je polagoma spet uveljavil svojo oblast, odstavil Konrada in za svojega naslednika določil drugega sina, Henrika V. Leta 1099 je umrl papež Urban II. in leto za njim tudi protipapež. Cerkvenega razkola ni bilo več in Henrik je iskal pot do sprave. Vendar Urbanov naslednik, papež Pashal II., za to ni imel posluha. Avtoriteta izobčenega kralja je vse boj kopnela tudi v Nemčiji. Leta 1104 ga je izdal še drugi sin, Henrik V., in stopil na čelo bavarskih upornikov. S prevaro je prijel očeta in ga prisilil, da se je odpovedal prestolu.
Novo!!: 1077 in Henrik IV. Nemški · Poglej več »
Horezm
Horezm (tudi Horezem in Kvarizem) je bila pokrajina ob spodnjem toku Amu Darje južno od Aralskega jezera v današnjem Uzbekistanu, Tadžikistanu, Turkmenistanu in severnem Iranu.
Novo!!: 1077 in Horezm · Poglej več »
Julijanski koledar
Julijánski koledár je oblika koledarja, ki temelji na tropskem letu (Sončevo leto) in se imenuje po Gaju Juliju Cezarju.
Novo!!: 1077 in Julijanski koledar · Poglej več »
Kijevska Rusija
Kijevska Rusija (starovzhodnoslovansko Ки́евская Русь) je bila srednjeveška vzhodnoslovanska država, ki je nastala leta 882 in je obstajala do sredine 13. stoletja.
Novo!!: 1077 in Kijevska Rusija · Poglej več »
Ladislav I. Ogrski
Ladislav I. ali Ladislav Sveti (I., Ladislav I Svätý.), ogrski kralj (1077-1095), * ca.
Novo!!: 1077 in Ladislav I. Ogrski · Poglej več »
Malik Šah I.
Džalal Ad Davlah Malik Šah ali preprosto Malik Šah (perzijsko ملکشاه, arabsko (celo ime) معز الدنيا والدين جلال الدولة حسن ملكشاه), seldžuški sultan, * 1055, † 19. november 1092, Bagdad, Irak.
Novo!!: 1077 in Malik Šah I. · Poglej več »
Markvart IV.
Markvart IV. ali tudi Markvart IV.
Novo!!: 1077 in Markvart IV. · Poglej več »
Matilda Toskanska
Matilda Toskanska ali Matilda iz Canose, mejna grofica Toskane, * 1046, † 24. julij 1115, Bondeno di Roncore (med Mantovo in Modeno).
Novo!!: 1077 in Matilda Toskanska · Poglej več »
Mihael VII. Dukas
Mihael VII.
Novo!!: 1077 in Mihael VII. Dukas · Poglej več »
Nedelja
Nedélja je dan v tednu med soboto in ponedeljkom.
Novo!!: 1077 in Nedelja · Poglej več »
Nikefor III. Botanijat
Nikefor III.
Novo!!: 1077 in Nikefor III. Botanijat · Poglej več »
Nikejsko cesarstvo
Nikejsko cesarstvo (grško: Βασίλειον τῆς Νίκαιας, turško: İznik İmparatorluğu) je bila največja bizantinska grška država, ki so jo ustanovili plemiči Bizantinskega cesarstva po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.
Novo!!: 1077 in Nikejsko cesarstvo · Poglej več »
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Novo!!: 1077 in Ogrska · Poglej več »
Omar Hajam
Gijat al-Din Abulfat Omar ibn Ibrahim an-Nišapuri Hajam, perzijski pesnik, astronom, matematik, pisatelj in filozof, * 31. maj 1048, Najšabur (Nišapur), ali neka vas blizu Najšaburja, provinca Korasan, (danes Iran), † 4. december 1131, Nišapur.
Novo!!: 1077 in Omar Hajam · Poglej več »
Papež Gregor VII.
Gregor VII. (Gregorius VII, papež Rimskokatoliške cerkve, benediktinski redovnik in svetnik; * 1020 ali 1025 Soana (Grofija Aldobrandeschi, danes Sovana, Italija), † 25. maj 1085 Salerno (Sicilsko kraljestvo, danes Italija).
Novo!!: 1077 in Papež Gregor VII. · Poglej več »
Pisa
Brez opisa.
Novo!!: 1077 in Pisa · Poglej več »
Prestopno leto
Prestópno léto imenujemo leto s 366 dnevi, ki ima tudi 29. februar.
Novo!!: 1077 in Prestopno leto · Poglej več »
Rekonkvista
Ponovno osvajanje Iberskega polotoka skozi leta Rekonkvista (špansko, portugalsko in.
Novo!!: 1077 in Rekonkvista · Poglej več »
Rimske številke
Sestav rimskih številk je številski sestav, ki izhaja iz antičnega Rima.
Novo!!: 1077 in Rimske številke · Poglej več »
Rudolf Rheinfeldški
Rudolf Rheinfeldški ali Rudof Švabski, švabski vojvoda, nemški protikralj, * okrog 1025; † 15.
Novo!!: 1077 in Rudolf Rheinfeldški · Poglej več »
Salzburg
Pogled na mesto iz trdnjave Panorama Altstadta s trdnjavo in Kapuzinerberg Trdnjava Hohensalzburg Pogled na mesto iz Gersberga Salzburg (avstrobavarsko Soizbuag, zastarelo slovensko tudi Solnograd) je prestolnica istoimenske avstrijske zvezne dežele in obenem kot največje mesto v njej tudi edino s posebnim statutom.
Novo!!: 1077 in Salzburg · Poglej več »
Seldžuki
Veliko Seldžuško cesarstvo 1092 Seldžuki, tudi Turki Seldžuki ali Selčuki, (turško Selçuklular), so bili sunitska muslimanska dinastija, ki je od 11. do 14. stoletja vladala delu srednjeazijskih step in Bližnjega Vzhoda.
Novo!!: 1077 in Seldžuki · Poglej več »
Sultanat Rum
Sultanat Rum (ali Anadolu Selçuklu Devleti ali Türkiye Selçuklu Devleti ali Konya Selçuklu Devleti) je bil nadaljevanje Velikega seldžuškega cesarstva v Anatoliji. Prestolnica sultanata je bil najprej İznik (Nikeja) in za njim Konya. Sultanov dvor je bil zelo mobilen, zato so bile začasne prestolnice tudi druga mesta, na primer Kayseri in Sivas. Sultanat se je na svojem višku raztezal od Antalye in Alanye na sredozemski obali do Sinopa na obali Črnega morja, na vzhodu do jezera Van in na zahodu do Denizlija v zaledju Egejskega morja. Izraz Rum izhaja iz arabskega imena Rimskega oziroma Bizantinskega cesarstva. Seldžuki so svoj sultanat imenovali Rum, ker je nastal na ozemlju, ki so ga muslimanske vojske dolgo časa imele za rimsko oziroma bizantinsko. Sultanat je dosegel svoj višek v poznem 12. in zgodnjem 13. stoletju, ko so Seldžuki osvojili ključna bizantinska pristaniška mesta na sredozemski in črnomorski obali. V Anatoliji so z zgraditvijo mreže karavanaserajev pospeševali trgovanje z dobrinami od Irana in Srednje Azije do črnomorskih in sredozemskih pristanišč. Posebno tesne trgovske stike so imeli z Genovsko republiko, ki ae je začela razvijati v tistem času. Vedno bolj bogati sultanat je na vzhodu absorbiral druge turške države, ki so nastale po bitki pri Manzikertu leta 1071: Danišmende, Mengučekide, Saltukide in Ortokide. Seldžuški sultani so se uspešno upirali križarjem, ne pa tudi napreduječim Mongolom in leta 1243 so postali njihovi vazali. Država je kljub prizadevanjem, da se ohrani celovitost države, začela v drugi polovici 13. stoletja razpadati in je v prvem desetletju 14. stoletja popolnoma izginila. V zadnjih desetletjih obstoja je na ozemlju sultanata nastalo mnogo majhnih kneževin – bejlukov. Med njimi je začel prevladovati bejluk Osmana I., iz katerega se je kasneje razvilo Osmansko cesarstvo.
Novo!!: 1077 in Sultanat Rum · Poglej več »
Tapiserija iz Bayeuxa
Podrobnost iz tapiserije Podrobnost iz tapiserije Tapiserija iz Bayeuxa (francosko Tapisserie de Bayeux) je vezenina iz leta 1077 narejena v Bayeuxu, Spodnja Normandija, na kateri je upodobljena zgodba o bitki pri Hastingsu (iz leta 1066).
Novo!!: 1077 in Tapiserija iz Bayeuxa · Poglej več »
Trdnjava Hohensalzburg
Trdnjava Hohensalzburg jeseni Hohensalzburg iu gradu Leopoldskron Hohensalzburg parka dvorca Mirabell Hohensalzburg iz Oskar-Kokoschka-Weg Pogled na trdnjavo iz Gersberg Alm Trdnjava ponoči Trdnjava Hohensalzburg Salzburg s Hohensalzburgom Trdnjava Hohensalzburg je simbol mesta Salzburg.
Novo!!: 1077 in Trdnjava Hohensalzburg · Poglej več »
Viljem Osvajalec
Viljem I. (1028Bates William the Conqueror p. 33–9. september 1087), običajno znan kot Viljem Osvajalec in včasih Viljem Bastard, je bil prvi normanski kralj Anglije, ki je vladal od leta 1066 do svoje smrti leta 1087.
Novo!!: 1077 in Viljem Osvajalec · Poglej več »
Vladimir Monomah
Vladimir Vsevolodovič ali Vladimir II.
Novo!!: 1077 in Vladimir Monomah · Poglej več »
Vsevolod I. Kijevski
Vsevolod Jaroslavič ali Vsevolod I. Kijevski (rusko: Всеволод I Ярославич), kijevski veliki knez, * 1030, 13. april 1093.
Novo!!: 1077 in Vsevolod I. Kijevski · Poglej več »
1011
1011 (MXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 1077 in 1011 · Poglej več »
1020
1020 (MXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 1077 in 1020 · Poglej več »
1025
1025 (MXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 1077 in 1025 · Poglej več »
1044
1044 (MXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 1077 in 1044 · Poglej več »
1078
1078 (MLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 1077 in 1078 · Poglej več »
1080
1080 (MLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 1077 in 1080 · Poglej več »
1084
1084 (MLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 1077 in 1084 · Poglej več »
1130
1130 (MCXXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 1077 in 1130 · Poglej več »
1166
1166 (MCLXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 1077 in 1166 · Poglej več »
12. avgust
12.
Novo!!: 1077 in 12. avgust · Poglej več »
14. december
14.
Novo!!: 1077 in 14. december · Poglej več »
14. oktober
14.
Novo!!: 1077 in 14. oktober · Poglej več »
15. april
15.
Novo!!: 1077 in 15. april · Poglej več »
15. marec
15.
Novo!!: 1077 in 15. marec · Poglej več »
25. januar
25.
Novo!!: 1077 in 25. januar · Poglej več »
25. maj
25.
Novo!!: 1077 in 25. maj · Poglej več »
28. januar
28.
Novo!!: 1077 in 28. januar · Poglej več »
7. avgust
7.
Novo!!: 1077 in 7. avgust · Poglej več »
