Hitreje kot brskalnik!
70 odnosi: Ademar Monteilski, Aleksej I. Komnen, Almoravidi, Álmoš, Šen Kuo, Filip I. Francoski, Grad Pembroke, Hebridi, Henrik IV. Nemški, Ibn Badža, Investiturni boj, Julijanski koledar, Koloman Ogrski, Koncil v Clermontu, Koncil v Piacenzi, Ladislav I. Ogrski, Leopold II., Leopold III. Avstrijski, Man, Mesud I., Ogrska, Papež Urban II., Papež Viktor, Peter Puščavnik, Ponedeljek, Prestopno leto, Protipapež Klemen III., Prva križarska vojna, Rajmond IV. Touluški, Rekonkvista, Richeza Berška, Rimske številke, Rogerij II. Sicilski, Stolnica sv. Apolinarija, Valence, Tutuš I., Valence, Viljem II. Apulijski, Wales, 1. marec, 1008, 1031, 1040, 1050, 1055, 1058, 1068, 1096, 1119, 1125, 1127, ..., 1138, 1143, 1148, 1154, 1156, 1164, 1170, 1172, 1188, 12. oktober, 18. avgust, 19. november, 20. januar, 22. december, 26. junij, 27. november, 28. november, 29. julij, 4. julij, 5. avgust. Razširi indeks (20 več) »
Ademar Monteilski
Adhémar, Adémar, Aimar ali Aelarz Monteilski (francosko: Adhémar de Monteil), škof v Le Puy-en-Velayu in apostolski legat v prvi križarski vojni, † 1. avgust 1098, Antiohija.
Novo!!: 1095 in Ademar Monteilski · Poglej več »
Aleksej I. Komnen
Aleksej I. Komnen (grško Αλέξιος Α' Κομνηνός, Alexios I Komnēnos; latinsko Alexius I Comnenus), bizantinski cesar (1081–1118), * 1048, † 15. avgust 1118.
Novo!!: 1095 in Aleksej I. Komnen · Poglej več »
Almoravidi
Almoravidi so bili muslimanska berberska vladarska rodbina, ki je obstajala med letoma 1056 in 1147.
Novo!!: 1095 in Almoravidi · Poglej več »
Álmoš
Álmoš je lahko.
Novo!!: 1095 in Álmoš · Poglej več »
Šen Kuo
Šen Kuo (kitajsko: 沈括; pinjin: Shen Kuo) znan tudi kot Šen Gua, vljudnostno ime Cundžong (存中) ali pod psevdonimom Mengči (dandanes pogosto tudi Mengši) Veng (夢溪翁)Yao (2003), 544.
Novo!!: 1095 in Šen Kuo · Poglej več »
Filip I. Francoski
Filip I. (francosko Philippe Ier), imenovan Zaljubljeni, je bil od leta 1060 do 1108 frankovski kralj, * 23. maj 1052, Champagne-et-Fontaine, Francija, † 29. julij 1108, Melun, Francija.
Novo!!: 1095 in Filip I. Francoski · Poglej več »
Grad Pembroke
Grad Pembroke (valižansko Castell Penfro) je srednjeveški grad v Pembroku v Zahodnem Walesu ob reki Cleddau.
Novo!!: 1095 in Grad Pembroke · Poglej več »
Hebridi
Zahodna Škotska s Hebridi Hebridi (angleško The Hebrides, gelsko Innse Gall) so arhipelag, dolg okoli 200 kilometrov, ob zahodni obali Škotske v Hebridskem morju.
Novo!!: 1095 in Hebridi · Poglej več »
Henrik IV. Nemški
Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso. Rimsko-nemški kralj je postal šestleten. Posvetno in cerkveno plemstvo je znalo njegovo mladoletnost dobro izkoristiti v svoj prid. Takoj ko je petnajstleten zavladal samostojno, je skušal Henrik kraljevemu položaju, nekoliko nespretno in z opiranjem na nižje plemstvo, povrniti nekdanji ugled. Pri tem se mu je uprlo saško plemstvo. Henriku je uspelo zadušiti saški upor, a se je takoj za tem zapletel v spor s papežem Gregorjem VII., ki je Henrika izobčil. Izobčenje je dalo legitimnost nameri najvplivnejših nemških knezov, da kralja odstavijo. Da bi se temu izognil, se je osebno ponižal in šel prosit papeža v Canosso za odpuščanje, ki ga je tudi dobil (januarja 1077). Kljub temu so nemški knezi izvolili protikralja, Rudolfa Švabskega. Kralj in protikralj sta se nekaj let bojevala brez odločitve. Gregor VII. je Henrika ponovno izobčil. Leta 1080 pa je prišlo do odločitve: protikralj je v boju padel, Henrik pa je z vojaškim pohodom v Italijo pregnal Gregorja VII. iz Rima, postavil za protipapeža Klemena III. in se pustil od njega kronati za cesarja. Leta 1087 je dobil Henrik še močnejšega nasprotnika, diplomatsko spretnega papeža Urbana II., ki je z novim elanom nadaljeval Gregorjev boj. Proti njemu Henrik z vojsko, ki jo je ponovno pripeljal v Italijo, ni uspel. Nasprotno, papež je s pozivom na križarsko vojno pridobil večji del evropskega plemstva. Na svojo stran je pridobil tudi Henrikovega sina Konrada, ki ga je malo pred tem dal oče kronati za nemškega kralja. Henrik se tako niti ni mogel vrniti domov, dokler leta 1087 močni Welfi, gospodarji Bavarske, razočarani nad sodelovanjem s papežem, niso prestopili nazaj na Henrikovo stran; Henriku so odprli alpske prelaze in lahko se je vrnil v Nemčijo. V Nemčiji je polagoma spet uveljavil svojo oblast, odstavil Konrada in za svojega naslednika določil drugega sina, Henrika V. Leta 1099 je umrl papež Urban II. in leto za njim tudi protipapež. Cerkvenega razkola ni bilo več in Henrik je iskal pot do sprave. Vendar Urbanov naslednik, papež Pashal II., za to ni imel posluha. Avtoriteta izobčenega kralja je vse boj kopnela tudi v Nemčiji. Leta 1104 ga je izdal še drugi sin, Henrik V., in stopil na čelo bavarskih upornikov. S prevaro je prijel očeta in ga prisilil, da se je odpovedal prestolu.
Novo!!: 1095 in Henrik IV. Nemški · Poglej več »
Ibn Badža
Ibn-abu-Bakr Mohamed ibn-Jahja ibn as-Sajigh at-Tudžibi al-Andalusi as-Sarakusti, znan kot Ibn Badža (Badžah, Bajjah) (latinizirano Avempace, tudi Avenpace), špansko-arabski polihistor: filozof, znanstvenik, zdravnik, glasbenik, astronom, logik, fizik, psiholog in pesnik, * 1095, Saragosa, Španija, † 1138, Fes, Maroko.
Novo!!: 1095 in Ibn Badža · Poglej več »
Investiturni boj
Investiturni boj ali investiturno tekmovanje je najpomembnejši konflikt med cerkvijo in državo v srednjeveški Evropi.
Novo!!: 1095 in Investiturni boj · Poglej več »
Julijanski koledar
Julijánski koledár je oblika koledarja, ki temelji na tropskem letu (Sončevo leto) in se imenuje po Gaju Juliju Cezarju.
Novo!!: 1095 in Julijanski koledar · Poglej več »
Koloman Ogrski
Koloman (Knjižni) (I. (Könyves) Kálmán., Koloman.), hrvaški kralj (1102-1116), ogrski kralj (1095-1116), * ca.
Novo!!: 1095 in Koloman Ogrski · Poglej več »
Koncil v Clermontu
Papež Urban II. na koncilu v Clermontu, poznogotska iluminacija iz knjige ''Livre des Passages d'Outre-mer'', ki je nastala okrog leta 1490, Bibliothèque National, Pariz Koncil v Clermontu je bil mešan zbor klerikov in laikov katoliške cerkve, ki je bil od 18. do 28. novembra 1095 v Clermont-Ferrandu, Francija, in je sprožil prvo križarsko vojno.
Novo!!: 1095 in Koncil v Clermontu · Poglej več »
Koncil v Piacenzi
Urban II. Koncil v Piacenzi je bil mešan zbor klerikov in laikov katoliške cerkve, ki je potekal od 1. do 5. marca 1095 v Piacenzi (Italija).
Novo!!: 1095 in Koncil v Piacenzi · Poglej več »
Ladislav I. Ogrski
Ladislav I. ali Ladislav Sveti (I., Ladislav I Svätý.), ogrski kralj (1077-1095), * ca.
Novo!!: 1095 in Ladislav I. Ogrski · Poglej več »
Leopold II.
Leopold II. je ime več vladarjev.
Novo!!: 1095 in Leopold II. · Poglej več »
Leopold III. Avstrijski
Leopold III.
Novo!!: 1095 in Leopold III. Avstrijski · Poglej več »
Man
Otok Man (manško Ellan Vannin, angleško Isle of Man) je otok v Irskem morju, ki spada neposredno pod britansko krono, vendar ni del Združenega kraljestva.
Novo!!: 1095 in Man · Poglej več »
Mesud I.
Mesud I. (sodobno turško I. Rükneddin Mesud ali Rukn al-Dīn Mas'ūd, perzijsko ركن الدین مسعود) je bil od leta 1116 do svoje smrti sultan seldžuškega Sultanata Rum, * 1095, † 1156.
Novo!!: 1095 in Mesud I. · Poglej več »
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Novo!!: 1095 in Ogrska · Poglej več »
Papež Urban II.
Urban II., papež Rimskokatoliške cerkve; * okoli 1042 Châtillon-sur-Marne (Champagne, Francosko kraljestvo; † 29. julij 1099 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Novo!!: 1095 in Papež Urban II. · Poglej več »
Papež Viktor
Papež Viktor je bilo ime več papežev.
Novo!!: 1095 in Papež Viktor · Poglej več »
Peter Puščavnik
Pierre l'Ermite, Cucu Peter ali Mali Peter, francoski menih in pridigar, eden od vodij prvega križarskega pohoda, * okrog 1050, Amiens, Francija, † 8. julij 1115, Neufmoustier (Liège), Belgija.
Novo!!: 1095 in Peter Puščavnik · Poglej več »
Ponedeljek
Ponedéljek je dan v tednu med nedeljo in torkom.
Novo!!: 1095 in Ponedeljek · Poglej več »
Prestopno leto
Prestópno léto imenujemo leto s 366 dnevi, ki ima tudi 29. februar.
Novo!!: 1095 in Prestopno leto · Poglej več »
Protipapež Klemen III.
Klemen III., protipapež Rimskokatoliške cerkve; * 1029 Corregio (Lombardija, Sveto rimsko cesarstvo); † 8. september 1100 (Cività Castellana,Lacij, Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo).
Novo!!: 1095 in Protipapež Klemen III. · Poglej več »
Prva križarska vojna
Prva krížarska vojna (1095–1099) je bil vojni pohod evropskih krščanskih sil, katerega namen je bil pomagati Bizantinskemu cesarstvu v boju proti seldžuškim Turkom ter iztrgati Jeruzalem in Sveto deželo iz rok muslimanov.
Novo!!: 1095 in Prva križarska vojna · Poglej več »
Rajmond IV. Touluški
Rajmond IV. Touluški (francosko Raymond IV. de Toulouse, včasih tudi Raymond de Saint-Gilles), grof Toulousa, vojvoda Narbone in mejni grof Provanse, eden od voditeljev prvega križarskega pohoda, * 1041 ali 1042, † 1105. Rajmond je bil sin Ponsa Touluškega in Almodise Lamarške. Naslov saint-gilleskega grofa je podedoval po očetu, naslov mejnega grofa Provanse pa je dobil leta 1094 po smrti Viljema Bertranda Provansalskega. Bil je trikrat poročen in dvakrat izobčen iz cerkve, ker se je poročil s svojo sestrično, s katero je imel sina Bertranda. Druga žena Matilda je bila hči sicilskega vladarja Rogerija I. Tretja žena Elvira je bila nezakonska hči kastiljskega kralja Alfonza VI., s katerim se je boril proti Mavrom. Na romanju v Jeruzalemu je bil že pred letom 1096. Na poziv papeža Urbana II. se je leta 1096 med prvimi pridružil križarski vojski. Udeležil se je vseh velikih bitk in obleganja Jeruzalema. Po zasedbi Jeruzalema so mu ponudili jeruzalemsko krono, vendar jo je odklonil.
Novo!!: 1095 in Rajmond IV. Touluški · Poglej več »
Rekonkvista
Ponovno osvajanje Iberskega polotoka skozi leta Rekonkvista (špansko, portugalsko in.
Novo!!: 1095 in Rekonkvista · Poglej več »
Richeza Berška
Richeza Berška (češko Richenza z Bergu) je bila po poroki z Vladislavom I. Češkim od leta 1111 do 1117 in ponovno od 1120 do leta 1125 vojvodinja žena Češke, * okoli 1095, † 27. september 1125.
Novo!!: 1095 in Richeza Berška · Poglej več »
Rimske številke
Sestav rimskih številk je številski sestav, ki izhaja iz antičnega Rima.
Novo!!: 1095 in Rimske številke · Poglej več »
Rogerij II. Sicilski
Rogerij II. je bil kralj Sicilije in Afrike, * 22. december 1095, Mileto, KalabrijaHouben 2002, str.
Novo!!: 1095 in Rogerij II. Sicilski · Poglej več »
Stolnica sv. Apolinarija, Valence
Katedrala sv. Apolinarija Katedrala sv.
Novo!!: 1095 in Stolnica sv. Apolinarija, Valence · Poglej več »
Tutuš I.
Tutuš I. (turško I. Tutuş, arabsko أبو سعيد تاج الدولة تتش السلجوقي) je bil od leta 1078 do 1092 seldžuški emir Damaska in od leta 1092 do svoje smrti sultan Damaska, * 1066, † 1095.
Novo!!: 1095 in Tutuš I. · Poglej več »
Valence
panorama kraja z desnega brega Rone Valence (antična Valentia, okcitansko Valença) je mesto in občina v jugovzhodni francoski regiji Rona-Alpe, prefektura departmaja Drôme.
Novo!!: 1095 in Valence · Poglej več »
Viljem II. Apulijski
Viljem II.
Novo!!: 1095 in Viljem II. Apulijski · Poglej več »
Wales
Wales (valižansko Cymru; izgovori /ˈkəmri/) je ena od držav, ki sestavljajo Združeno kraljestvo. Čeprav je izraz ''Kneževina Wales'', valižansko Tywysogaeth Cymru, pogosto uporabljen, ga v Walesu mnogi zavračajo, saj valižanski princ nima nobene vloge pri upravljanju Walesa. Wales obsega 8,5 odstotka vse površine Združenega kraljestva, v njem pa živi le 5 odstotkov vsega prebivalstva. Približno petina Valižanov še obvlada prvotni keltski valižanski ali kimrijski jezik, število govorcev keltščine pa se nenehno zmanjšuje. Valižanska narodna identiteta med keltskimi Briti se je pojavila po rimskem umiku iz Britanije v 5. stoletju in Wales velja za enega od sodobnih keltskih narodov. Smrt Llywelyna ap Gruffydda leta 1282 je zaznamovala konec osvajanja Walesa Edvarda I., čeprav je Owain Glyndŵr na kratko obnovil neodvisnost Walesa v začetku 15. stoletja. Celoten Wales je bil priključen Angliji in vključen v angleški pravni sistem v skladu z zakonodajo Walesa 1535−42. Prepoznavna valižanska politika se je razvila v 19. stoletju. Valižanski liberalizem, ki ga je Lloyd George ponazoril v začetku 20. stoletja, se je razvil z rastjo socializma in laburistične stranke. Valižanski nacionalni občutek je rasel stoletja; stranka Plaid Cymru (Stranka Walesa) je bila ustanovljena leta 1925, društvo za valižanski jezik leta 1962. Po zakonu vlade Walesa je bil 1998 ustanovljen državni zbor Walesa, ki je odgovoren za vrsto zadev na nižji politični ravni. Ob začetku industrijske revolucije je razvoj rudarske in metalurške industrije preoblikoval državo iz kmetijske družbe v industrijski narod. Izkoriščanje območja južnega Walesa zaradi bogatih nahajališč premoga je povzročilo hitro rast prebivalstva. Dve tretjini prebivalstva živi v glavnem mestu v Cardiffu in okoli njega, Swanseaju, Newportu ter bližnjih dolinah. Tradicionalno izkopavanje premoga in težka industrija sta zdaj v zatonu, zato je gospodarstvo Walesa odvisno od javnega sektorja, lahke industrije, storitvenih dejavnosti in turizma. Čeprav Wales natančno izraža svojo politično in družbeno zgodovino s preostalo Veliko Britanijo in velika večina prebivalstva govori angleško, je država ohranila izrazito kulturno identiteto in je uradno dvojezična. Več kot 560.000 govorcev valižanščine živi v Walesu in ta jezik govori večina prebivalstva v delih na severu in zahodu. Od konca 19. stoletja dalje ima Wales podobo "dežele pesmi", deloma zaradi tradicije eisteddfoda, festivala pesmi in literature. Na številnih mednarodnih športnih dogodkih, kot so svetovno prvenstvo, svetovni pokal v ragbiju in igrah Commonwealtha, ima Wales svoja moštva, čeprav na olimpijskih igrah valižanski športniki tekmujejo v imenu Velike Britanije. Ragbijska zveza (Rugby union) je simbol valižanske identitete in izražanja narodne zavesti. Plaid Cymru, waleška narodna stranka, se zavzema za neodvisnost. Drugi Valižani si prizadevajo za ustanovitev waleškega parlamenta, na katerega naj bi prešle izvršilne naloge londonske osrednje oblasti. Toda waleški volivci so na referendumu leta 1979 prav tak predlog zavrnili. V britanskem spodnjem domu, v katerem je skupno 650 poslancev, ima Wales 38 poslancev. Deželo upravlja Valižanski urad (Welsh Office) v glavnem mestu Cardiff, njegov vodja – državni sekretar za Wales – pa je član britanske vlade.
Novo!!: 1095 in Wales · Poglej več »
1. marec
1.
Novo!!: 1095 in 1. marec · Poglej več »
1008
1008 (MVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 1095 in 1008 · Poglej več »
1031
1031 (MXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 1095 in 1031 · Poglej več »
1040
1040 (MXL) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 1095 in 1040 · Poglej več »
1050
1050 (ML) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 1095 in 1050 · Poglej več »
1055
105% (MLV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 1095 in 1055 · Poglej več »
1058
1058 (MLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 1095 in 1058 · Poglej več »
1068
1068 (MLXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 1095 in 1068 · Poglej več »
1096
1096 (MXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 1095 in 1096 · Poglej več »
1119
1119 (MCXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 1095 in 1119 · Poglej več »
1125
1125 (MCXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 1095 in 1125 · Poglej več »
1127
1127 (MCXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 1095 in 1127 · Poglej več »
1138
1138 (MCXXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 1095 in 1138 · Poglej več »
1143
1143 (MCXLIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 1095 in 1143 · Poglej več »
1148
1148 (MCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 1095 in 1148 · Poglej več »
1154
1154 (MCLIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 1095 in 1154 · Poglej več »
1156
1156 (MCLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 1095 in 1156 · Poglej več »
1164
1164 (MCLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 1095 in 1164 · Poglej več »
1170
1170 (MCLXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 1095 in 1170 · Poglej več »
1172
1172 (MCLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 1095 in 1172 · Poglej več »
1188
1188 (MCLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 1095 in 1188 · Poglej več »
12. oktober
12.
Novo!!: 1095 in 12. oktober · Poglej več »
18. avgust
18.
Novo!!: 1095 in 18. avgust · Poglej več »
19. november
19.
Novo!!: 1095 in 19. november · Poglej več »
20. januar
20.
Novo!!: 1095 in 20. januar · Poglej več »
22. december
22.
Novo!!: 1095 in 22. december · Poglej več »
26. junij
26.
Novo!!: 1095 in 26. junij · Poglej več »
27. november
27.
Novo!!: 1095 in 27. november · Poglej več »
28. november
28.
Novo!!: 1095 in 28. november · Poglej več »
29. julij
29.
Novo!!: 1095 in 29. julij · Poglej več »
4. julij
4.
Novo!!: 1095 in 4. julij · Poglej več »
5. avgust
5.
Novo!!: 1095 in 5. avgust · Poglej več »
