Kazalo
66 odnosi: Aleksej I. Komnen, Andrej I. Ogrski, Avstrija, Álmoš (slavonski in nitranski vladar), Árpádovci, Štefan I. Ogrski, Štefan II. (hrvaški kralj), Češka, Balkan, Ban, Béla I. Ogrski, Beneška republika, Beneški dož, Beograd, Bizantinsko cesarstvo, Boleslav II. Poljski, Carina (dajatev), Dalmacija, Dimitrij Zvonimir, Drava, Géza I. Ogrski, Gvozd, Hajdú-Bihar (županija), Helena Lepa, Hrvaška, Istra, Ivan II. Komnen, Kazimir I. Poljski, Koloman Ogrski, Koroška (vojvodina), Kralj, Krk, Krona, Kuga, Kumani, Kvarner, Madžarska, Meč, Nitra, Ogrska, Oradea, Osor, Papež, Papež Urban II., Pečenegi, Peter (hrvaški kralj), Peter Krešimir IV., Poljska, Primogenitura, Rab, ... Razširi indeks (16 več) »
- Árpádovci
- Hrvaški kralji
- Madžarski svetniki
- Madžarski vladarji
- Ogrski kralji
- Rojeni v 1040. letih
- Umrli leta 1095
Aleksej I. Komnen
Aleksej I. Komnen (grško Αλέξιος Α' Κομνηνός, Alexios I Komnēnos; latinsko Alexius I Comnenus), bizantinski cesar (1081–1118), * 1048, † 15. avgust 1118.
Poglej Ladislav I. Ogrski in Aleksej I. Komnen
Andrej I. Ogrski
Andrej I. Beli, Andrej I. Katolik, tudi Andraž I. (madžarsko: I. (Fehér/Katolikus) András/Endre), ogrski kralj (1046–1060), * ca.
Poglej Ladislav I. Ogrski in Andrej I. Ogrski
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Ladislav I. Ogrski in Avstrija
Álmoš (slavonski in nitranski vladar)
Álmoš (Álmos., Álmoš., Almoš.), ogrski plemič, vojvoda v Slavoniji, vojvoda v Nitri in v pokrajini Bihar.
Poglej Ladislav I. Ogrski in Álmoš (slavonski in nitranski vladar)
Árpádovci
Árpádovci, dinastija, ki je na prehodu v 10.
Poglej Ladislav I. Ogrski in Árpádovci
Štefan I. Ogrski
Štefan I. ((Szent) István I..; Sanctus Stephanus) oziroma Sveti Štefan I., z rojstnim imenom Vajk, veliki knez Madžarov (997- 1000) in ogrski kralj (1000-1038), pripadnik dinastije Árpádovcev in krščanski svetnik, * okoli 975, † 1038.
Poglej Ladislav I. Ogrski in Štefan I. Ogrski
Štefan II. (hrvaški kralj)
Štefan II (hrvaško Stjepan II.), hrvaški kralj, * ?, † 1091.
Poglej Ladislav I. Ogrski in Štefan II. (hrvaški kralj)
Češka
Češka, uradno Češka republika (Česká republika), je celinska država v srednji Evropi z 10,7 milijona prebivalcev, ki meji na Nemčijo na zahodu in severozahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu.
Poglej Ladislav I. Ogrski in Češka
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Poglej Ladislav I. Ogrski in Balkan
Ban
Ban je bil sprva naziv za kraljevega namestnika na Hrvaškem.
Poglej Ladislav I. Ogrski in Ban
Béla I. Ogrski
Béla I. (I.; Belo I.), ogrski kralj (1060-1063), * ca.
Poglej Ladislav I. Ogrski in Béla I. Ogrski
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Poglej Ladislav I. Ogrski in Beneška republika
Beneški dož
Leonarda Loredana Dož je naziv beneških vladarjev.
Poglej Ladislav I. Ogrski in Beneški dož
Beograd
Béograd (staroslovensko /idr. jezikih/ Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,3 milijone ljudi (samo mesto).
Poglej Ladislav I. Ogrski in Beograd
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Ladislav I. Ogrski in Bizantinsko cesarstvo
Boleslav II. Poljski
Boleslav II.
Poglej Ladislav I. Ogrski in Boleslav II. Poljski
Carina (dajatev)
Carina je obvezna denarna dajatev, ki se pobira za blago, ki se uvaža na določeno carinsko območje, izvaža iz njega ali pa se preko njega prevaža, carinski zavezanci pa nimajo pravice zahtevati ustrezne državne protistoritve.
Poglej Ladislav I. Ogrski in Carina (dajatev)
Dalmacija
Dalmacija (hrvaško Dalmacija, latinsko Dalmatia, italijansko Dalmazia) je regija vzhodne obale Jadranskega morja, ki večji del leži na ozemlju Hrvaške.
Poglej Ladislav I. Ogrski in Dalmacija
Dimitrij Zvonimir
Dimitrij Zvonimir (hrvaško Dmitar Zvonimir), hrvaški kralj, * ?, † 20. april 1089.
Poglej Ladislav I. Ogrski in Dimitrij Zvonimir
Drava
Drava je reka v Srednji Evropi, desni pritok Donave.
Poglej Ladislav I. Ogrski in Drava
Géza I. Ogrski
Géza I. (I.), ogrski kralj (1074-1077), * ca.
Poglej Ladislav I. Ogrski in Géza I. Ogrski
Gvozd
Gvozd je ime več naselij.
Poglej Ladislav I. Ogrski in Gvozd
Hajdú-Bihar (županija)
Županija Hajdú-Bihar (Hajdú-Bihar megye) je županija na severu Madžarske.
Poglej Ladislav I. Ogrski in Hajdú-Bihar (županija)
Helena Lepa
Helena Lepa (hrvaško Jelena Lijepa, madžarsko Ilona), hrvaška kraljica, žena Dimitrija Zvonimirja, * ?, † verjetno okoli 1091.
Poglej Ladislav I. Ogrski in Helena Lepa
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Ladislav I. Ogrski in Hrvaška
Istra
Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.
Poglej Ladislav I. Ogrski in Istra
Ivan II. Komnen
Ivan II.
Poglej Ladislav I. Ogrski in Ivan II. Komnen
Kazimir I. Poljski
Kazimir I. Obnovitelj (poljsko Kazimierz I Odnowiciel) je bil član dinastije Pjastov in od leta 1040 do svoje smrti knez Poljske, * 25. julij 1016, Krakov, Poljska, † 19. marec 1058, Poznan, Poljska.
Poglej Ladislav I. Ogrski in Kazimir I. Poljski
Koloman Ogrski
Koloman (Knjižni) (I. (Könyves) Kálmán., Koloman.), hrvaški kralj (1102-1116), ogrski kralj (1095-1116), * ca.
Poglej Ladislav I. Ogrski in Koloman Ogrski
Koroška (vojvodina)
Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Ladislav I. Ogrski in Koroška (vojvodina)
Kralj
Kralj (tudi v južnoslovanskih jezikih, v nem. König, v italijanščini Re, v francoščini Roi, v španščini in portugalščini Rei, v angleščini King, v češčini Král, v poljščini Król, v madžarščini Király) je vladarski naslov, pridobljen dedno ali z izvolitvijo.
Poglej Ladislav I. Ogrski in Kralj
Krk
Krk (Vegl) je drugi največji (tik za Cresom) in najsevernejši hrvaški otok.
Poglej Ladislav I. Ogrski in Krk
Krona
Krona ima več pomenov.
Poglej Ladislav I. Ogrski in Krona
Kuga
Kúga (imenovana tudi črna smrt) je huda nalezljiva bolezen, ki prizadene različne dele telesa.
Poglej Ladislav I. Ogrski in Kuga
Kumani
''Poselitev Kumanov in njihovih sosedov okoli leta 1200'' Kumáni (bolgarsko кумани, madžarsko kunok, rusko по́ловцы (polovci), кума́ны, за́падные кыпчаки́ (zahodni Kipčaki) ali кимаки (kimaki), turško Kumanlar) so bila nomadska plemena turškega porekla, ki so se leta 1055 začela seliti iz južnoruskih step in okrog leta 1100 prišli v Moldavijo in Vlaško.
Poglej Ladislav I. Ogrski in Kumani
Kvarner
Karta Kvarnerja Kvarner je zaliv v seveovzhodnem delu Jadranskega morja med Istrskim polotokom na zahodu in celino, v katerem ležijo številni otoki (Kvarnerski otoki), med katerimi so največji Cres, Krk, Rab, Lošinj in Pag.
Poglej Ladislav I. Ogrski in Kvarner
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Ladislav I. Ogrski in Madžarska
Meč
Mèč je hladno orožje za sekanje in bodenje, praviloma z ravnim in na obeh straneh nabrušenim rezilom.
Poglej Ladislav I. Ogrski in Meč
Nitra
Nitra je mesto v zahodni Slovaški ob vznožju gore Zobor v dolini reke Nitra.
Poglej Ladislav I. Ogrski in Nitra
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Ladislav I. Ogrski in Ogrska
Oradea
Oradea (Nagyvárad,; starinsko slovensko Veliki Varadin) je mesto z okoli 200.000 prebivalci v severozahodni Romuniji, upravni sedež okrožja Bihor.
Poglej Ladislav I. Ogrski in Oradea
Osor
Osor je naselje in manjše pristanišče na jugozahodni strani hrvaškega otoka Cres, v katerem živi manj kot 50 stalnih prebivalcev.
Poglej Ladislav I. Ogrski in Osor
Papež
Pápež (lat.: papa; grško: πάππας (pappas), kar pomeni oče) je rimski katoliški škof in patriarh, ter po položaju vrhovni duhovni vodja vseh katoliških Cerkva (tako rimskokatoliške kot vzhodnih katoliških Cerkva).
Poglej Ladislav I. Ogrski in Papež
Papež Urban II.
Urban II., papež Rimskokatoliške cerkve; * okoli 1042 Châtillon-sur-Marne (Champagne, Francosko kraljestvo; † 29. julij 1099 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Ladislav I. Ogrski in Papež Urban II.
Pečenegi
Vzhodna Evropa in Srednja Azija okrog leta 1015 Pečenegi je bilo nomadsko ljudstvo turškega porekla, ki je v 8. stoletju naseljevalo ozemlje severno od Kaspijskega jezera.
Poglej Ladislav I. Ogrski in Pečenegi
Peter (hrvaški kralj)
Peter, slavonski kralj kralj, * neznano, † 1097.
Poglej Ladislav I. Ogrski in Peter (hrvaški kralj)
Peter Krešimir IV.
Peter Krešimir IV., hrvaški kralj, vladal od 1058 do 1074, sin kralja Štefana I. in kraljice Hicele, hčere Petra II.
Poglej Ladislav I. Ogrski in Peter Krešimir IV.
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Poglej Ladislav I. Ogrski in Poljska
Primogenitura
voljena monarhija Primogenitura (iz latinskega primogenitus, 'prvorojeni') po običajnem pravu pomeni prednost prvorojenega otroka pri nasledstvu.
Poglej Ladislav I. Ogrski in Primogenitura
Rab
Rab (latinsko: Arba, italijansko: Arbe) je eden večjih in bolj poseljenih hrvaških otokov.
Poglej Ladislav I. Ogrski in Rab
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Poglej Ladislav I. Ogrski in Rimskokatoliška cerkev
Romunija
Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Ladislav I. Ogrski in Romunija
Salomon Ogrski
Salomon (I.; Salomonus), ogrski kralj (1063-1087), *. 1053, † 1087.
Poglej Ladislav I. Ogrski in Salomon Ogrski
Slavonija
Zemljevid Hrvaške, označena Slavonija Slavonija Slavonija je geografska in zgodovinska panonska pokrajina v severovzhodni Hrvaški in se razprostira vzhodno od območja Križevcev ter Siska med rekama Dravo in Savo, tako da na skrajnem vzhodu doseže tudi Donavo.
Poglej Ladislav I. Ogrski in Slavonija
Spodnja Avstrija
Spodnja Avstrija (nemško: Niederösterreich, češko: Dolní Rakousy; slovaško: Dolné Rakúsko; angleško: Lower Austria) je ena od devetih zveznih dežel na severovzhodu Avstriji.
Poglej Ladislav I. Ogrski in Spodnja Avstrija
Sveti Emerik
Štefan I. na pogrebu svojega sina Sv. Emerika Sveti Emerik, princ Emerik ((Szent) Imre.; Sanctus Henricus), * ca.
Poglej Ladislav I. Ogrski in Sveti Emerik
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Ladislav I. Ogrski in Sveto rimsko cesarstvo
Trpimirovići
Trpimirovići so bili vladarska dinastija na Hrvaškem, ki je vladala med 9. in 11. stoletjem.
Poglej Ladislav I. Ogrski in Trpimirovići
Várad
Várad je vas na Madžarskem, ki upravno spada pod podregijo Szigetvári Županije Baranja.
Poglej Ladislav I. Ogrski in Várad
Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov
Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov (963 -1386) je prva faza v zgodovini Poljske.
Poglej Ladislav I. Ogrski in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov
Zgornja Avstrija
Zgornja Avstrija (tudi Gornja Avstrija) je avstrijska zvezna dežela.
Poglej Ladislav I. Ogrski in Zgornja Avstrija
1040
1040 (MXL) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Ladislav I. Ogrski in 1040
1095
1095 (MXCV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Ladislav I. Ogrski in 1095
1192
1192 (MCXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Ladislav I. Ogrski in 1192
27. junij
27.
Poglej Ladislav I. Ogrski in 27. junij
29. julij
29.
Poglej Ladislav I. Ogrski in 29. julij
Glej tudi
Árpádovci
Hrvaški kralji
Madžarski svetniki
Madžarski vladarji
Ogrski kralji
Rojeni v 1040. letih
Umrli leta 1095
Prav tako znan kot Ladislav I. (ogrski kralj), Ladislav I. Sveti.