Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov

Index Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov

Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov (963 -1386)  je prva faza v zgodovini Poljske.

Kazalo

  1. 92 odnosi: Albreht I. Habsburški, Anžujci, Andrej II. Ogrski, Šlezija, Čehi, Črno morje, Baltsko morje, Batu kan, Bizantinsko cesarstvo, Boleslav I. Češki, Boleslav I. Poljski, Boleslav III. Poljski, Boleslav IV. Kodravi, Brandenburg (volilna kneževina), Bytom, Cerkvena pokrajina, Danska, Friderik I. Barbarossa, Friderik II. Hohenstaufen, Gdansk, Gniezno, Gorzów Wielkopolski, Hansa, Helmno, Henrik II. Sveti, Henrik III. Nemški, Henrik IV. Nemški, Henrik V. Nemški, Investiturni boj, Ivan Češki, Jadwiga Poljska, Jagelonci, Jaroslav Modri, Kalisz, Karel I. Ogrski, Kazimir II. Poljski, Kazimir III. Poljski, Köln, Kijev, Kijevska Rusija, Kolobarjenje, Konrad II. Nemški, Konrad III. Nemški, Krakov, Krščanstvo, Laba, Litva, Lotar Supplinburški, Ludvik I. Ogrski, Lvov, ... Razširi indeks (42 več) »

Albreht I. Habsburški

Albreht I. Habsburški, vojvoda Avstrije in Štajerske (1282), nemški kralj (1298), * julij 1255, Rheinfelden, † 1. maj 1308, Königsfelden, Brugg, Švica.

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Albreht I. Habsburški

Anžujci

Anžujci ali Anžuvinci (francosko d'Anjou) se imenujejo po grofiji Anjou, enem najpomembnejših francoskih kronskih fevdov.

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Anžujci

Andrej II. Ogrski

Andrej II.

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Andrej II. Ogrski

Šlezija

Šlezija je zgodovinska pokrajina v Srednji Evropi.

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Šlezija

Čehi

Čehi (češko Češi) so zahodni Slovani, ki so naseljeni v Srednji Evropi; primarno na področju Češke (ok. 10 milijonov).

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Čehi

Črno morje

Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Črno morje

Baltsko morje

Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Baltsko morje

Batu kan

Batu kan (mongolsko Бат хан, Bat han, poslovenjeno Trdni kan), znan tudi kot Sain kan (poslovenjeno Dobri kan) in car Batu, je bil mongolski vladar in ustanovitelj Zlate horde, dela Mongolskega cesarstva, v kateri je vladal od leta 1240 do 1255, * okoli 1205, Mongolija, † 1255, Saraj.

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Batu kan

Bizantinsko cesarstvo

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Bizantinsko cesarstvo

Boleslav I. Češki

Boleslav I. Okrutni (češko Boleslav I. Ukrutný) iz dinastije Přemyslidov je bil od leta 935 do svoje smrti vladar (češko kníže, vojvoda) Vojvodine Češke, * 915, † 972.

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Boleslav I. Češki

Boleslav I. Poljski

Boleslav I. Poljski ali Boleslav Hrabri (poljsko Bolesław Chrobry), poljski vojvoda in kralj, * 966/7, † 17. junij 1025.

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Boleslav I. Poljski

Boleslav III. Poljski

Spomenik Boleslavu III. v Płocku. Boleslav III.

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Boleslav III. Poljski

Boleslav IV. Kodravi

Boleslav IV.

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Boleslav IV. Kodravi

Brandenburg (volilna kneževina)

Grb Brandenburga od leta 1170 Brandenburg, volilna kneževina z matičnim ozemljem v mejni grofiji Brandenburg med Labo in Odro; kasneje se je močno razširila, predvsem proti vzhodu.

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Brandenburg (volilna kneževina)

Bytom

Bytom (nemško Beuthen) je mesto na jugu Poljske v bližini Katovic.

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Bytom

Cerkvena pokrajina

Cerkvena pokrajina (latinsko provincia ecclesiastica) je upravna enota v določenih krščanskih Cerkvah.

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Cerkvena pokrajina

Danska

Kraljevina Danska (krajše le Danska) je najstarejša in površinsko najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja.

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Danska

Friderik I. Barbarossa

Friderik I. Barbarossa, cesar Svetega rimskega cesarstva in nemški kralj, * okoli 1122, † 10. junij 1190, Mala Azija.

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Friderik I. Barbarossa

Friderik II. Hohenstaufen

Friderik II. Hohenstaufen, cesar Svetega rimskega cesarstva (1220-1250), kralj Sicilije (1198-1250), nemški kralj (1212-1220), jeruzalemski kralj (1225-1234) in švabski vojvoda (1212-1216), * 26. december 1194 Jesi, Kraljevina Sicilija, danes Italija, † 13. december 1250, Castel Fiorentino pri San Severu, danes Torremaggiore (Foggia, Italija).

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Friderik II. Hohenstaufen

Gdansk

Gdansk je mesto na obali Baltskega morja na severu Poljske.

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Gdansk

Gniezno

Gniezno (Gnesen, Gnesna) je mesto v osrednjii zahodni Poljski okoli 50 km vzhodno od Poznanja.

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Gniezno

Gorzów Wielkopolski

Gorzów Wielkopolski (Landsberg an der Warthe) je mesto na zahodu Poljske, ki leži ob reki Warta.

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Gorzów Wielkopolski

Hansa

''Carta Marina'' iz dobe Hanse (1539) je prvi znan prikaz nordijskih držav na zemljevidu Hanzeatska zveza ali Hansa (srednja nizka nemščina: Hanse, Düdesche Hanse, Hansa; standardna nemščina Deutsche Hanse, nizozemsko Hanze, latinsko Hansa Teutonica) je bila trgovska in obrambna konfederacija trgovskih cehov in trgovskih mest v severozahodni in srednji Evropi.

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Hansa

Helmno

Helmno (poljsko Chełmno, nemško Kulm) je mesto v severni Poljski z 18.915 prebivalci (december 2021).

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Helmno

Henrik II. Sveti

Henrik, vzhodnofrankovski (nemški) kralj (kot II.), cesar Svetega rimskega cesarstva, bavarski vojvoda (kot IV.), italijanski kralj, Sveti, * 6. maj 973, Abbach, † 13. julij 1024, Grona pri Göttingenu.

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Henrik II. Sveti

Henrik III. Nemški

Henrik III., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 28. oktober 1016 ali 1017, † 5. oktober 1056, Bodfeld, Harz. Ko je Henrik III. po očetovi smrti leta 1039 zavladal samostojno, je bil dobro izobražen in že izkušen vladar. Že 12 let je (sprva ob pomoči freisinškega škofa) upravljal vojvodino Bavarsko, vodil je že vojsko proti Češki, bil je že izvoljeni nemški kralj, burgundski kralj, vojvoda na Švabskem in kmalu nato tudi na Koroškem.

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Henrik III. Nemški

Henrik IV. Nemški

Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso.

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Henrik IV. Nemški

Henrik V. Nemški

Henrik V., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 1081 ali 1086, † 23. maj 1125, Utrecht. Henrik V. se je povezal z upornimi plemiči in se z zvijačo polastil očetovega kraljevega prestola, da bi Nemčijo odrešil iz katoliške cerkve izobčenega vladarja.

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Henrik V. Nemški

Investiturni boj

Investiturni boj ali investiturno tekmovanje je najpomembnejši konflikt med cerkvijo in državo v srednjeveški Evropi.

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Investiturni boj

Ivan Češki

Ivan Češki, tudi Ivan Slepi, luksemburški grof, češki kralj, * 10. avgust 1296, † 26. avgust 1346, Abbeville pri Crecyju.

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Ivan Češki

Jadwiga Poljska

Sveta Jadwiga (18. februar, 1374 – 17. julij, 1399) je bila Poljska monarhinja, ki je vladala od 1384 do 1399, in jo je Rimsko katoliška cerkev razglasila kot Sveto Hedviko (Jadwigo) kraljico.

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Jadwiga Poljska

Jagelonci

Jagelonska dinastija ali preprosto Jagelonci (poljsko Jagiellonowie, litovsko Jogailaičių dinastija) so bili vladarska dinastija.

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Jagelonci

Jaroslav Modri

Jaroslav Vladimirovič ali Jaroslav I. Kijevski ali Jaroslav Modri (rusko: Ярослав Мудрый), kijevski veliki knez, * okrog 978, † 20. februar 1054.

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Jaroslav Modri

Kalisz

Kalisz je mesto v osrednji Poljski in drugo največje mesto v Velikopoljskem vojvodstvu.

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Kalisz

Karel I. Ogrski

Karel I. Ogrski tudi Karel Robert, ogrski in hrvaški kralj, * 1288, Neapelj, † 16. julij 1342, Visegrád.

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Karel I. Ogrski

Kazimir II. Poljski

Kazimir II.

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Kazimir II. Poljski

Kazimir III. Poljski

Kazimir III.

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Kazimir III. Poljski

Köln

Köln (kölnsko Kölle, slovenski poskus, ki pa ni obstal, tudi Kelmorajn) je največje mesto v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija in četrto največje mesto v Nemčiji (po Berlinu, Hamburgu in Münchnu).

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Köln

Kijev

Kijev (Kyjiv) je glavno in največje mesto Ukrajine.

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Kijev

Kijevska Rusija

Kijevska Rusija (starovzhodnoslovansko Ки́евская Русь) je bila srednjeveška vzhodnoslovanska država, ki je nastala leta 882 in je obstajala do sredine 13. stoletja.

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Kijevska Rusija

Kolobarjenje

žetvijo, rjava polja pa so bila ravno posejana ali mirujejo. Kolobarjenje (tudi kolobar) je metoda, pri kateri se vrtnine letno premikajo po gredah v določenem zaporedju.

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Kolobarjenje

Konrad II. Nemški

Konrad II., poznan tudi kot Konrad Starejši ali Konrad Salijec, cesar Svetega rimskega cesarstva, rimsko-nemški kralj, italijanski in burgundski kralj, * ~ 990, Speyer, † 4. junij 1039, Utrecht.

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Konrad II. Nemški

Konrad III. Nemški

Konrad III., nemški kralj, * 1093, † 15. februar 1152, Bamberg.

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Konrad III. Nemški

Krakov

Krakov je eno najstarejših, drugo največje in z več vidikov tudi drugo najpomembnejše mesto na Poljskem ter glavno mesto Malopoljskega vojvodstva.

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Krakov

Krščanstvo

Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Krščanstvo

Laba

Elba (dolnje nemško Elv) je ena glavnih rek Srednje Evrope.

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Laba

Litva

Litva (litovsko Lietuva), uradno Republika Litva (litovsko Lietuvos Respublika), je država v severni Evropi in najjužnejša od treh baltskih držav.

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Litva

Lotar Supplinburški

Lotar Supplinburški, Lotar III. ali II., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški kralj, saški vojvoda, * pred 9. junij 1075, Lutterloh, † 3. december 1137, Breitenwang, Tirolska.

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Lotar Supplinburški

Ludvik I. Ogrski

Ludvik I., Veliki, ogrski in hrvaški kralj, poljski kralj, * 5. marec 1326, Visegrád, † 10. september 1382, Nagyszombat.

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Ludvik I. Ogrski

Lvov

Lvov (Lwów,,,; Lemberg; L'vov) je mesto v zahodni Ukrajini in administrativno središče Lvovske oblasti.

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Lvov

Madžari

Madžari, 21 stoletje Madžari (madžarsko Magyarok), znani tudi kot Ogri, so narod, katerega pripadniki živijo večinoma na Madžarskem.

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Madžari

Menih

Menih avguštinskega reda Menih (tudi redovnik, ker po navadi pripada določenemu cerkvenemu redu) je oseba posvečenega življenja, ki svoje življenje posveča višjemu cilju (npr. Bogu).

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Menih

Mješko I.

Mješko I. (poljsko Mieszko I), knez oziroma vojvoda na Poljskem, * ~ 930, † 25. maj 992.

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Mješko I.

Mješko II. Lambert

Mješko II.

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Mješko II. Lambert

Mješko III. Stari

Mješko III.

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Mješko III. Stari

Moravska

Moravska (latinsko Moravia, češko in slovaško Morava, nemško Mähren) je zgodovinska pokrajina Češke republike (prej tudi Avstro-Ogrske oz. Avstrijskega cesarstva).

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Moravska

Odra

Odra z mejnega mostu med mestoma Frankfurt na Odri in Słubice v smeri proti jugu. Odra (nemško Oder) je reka v srednji Evropi.

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Odra

Ogrska

Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Ogrska

Oton I. Veliki

Oton I. Veliki, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, prvi cesar Svetega rimskega cesarstva, * 23. november 912, Wallhausen danes na Saškem - Anhaltu, † 7. maj 973, Memleben, danes na Saškem - Anhaltu.

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Oton I. Veliki

Oton III.

Oton III., vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * junij/julij 980, † 23. januar 1002, Civita Castellana.

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Oton III.

Palatin

Palatin je lahko.

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Palatin

Papež Bonifacij VIII.

Papež Bonifacij VIII., rojen kot Benedetto Caetani Benedetto Gaetano, (imenovan tudi Benedetto Caetani Starejši) je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve; * okrog 1230 Anagni (Lacij, Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo); † 11. oktober 1303 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo).

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Papež Bonifacij VIII.

Papež Gregor VII.

Gregor VII. (Gregorius VII, papež Rimskokatoliške cerkve, benediktinski redovnik in svetnik; * 1020 ali 1025 Soana (Grofija Aldobrandeschi, danes Sovana, Italija), † 25. maj 1085 Salerno (Sicilsko kraljestvo, danes Italija).

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Papež Gregor VII.

Pjasti

Pjasti (poljsko Piastowie) so bili prva poljska vladarska dinastija.

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Pjasti

Polabski Slovani

William R. Shepherd: Zemljevid zahodne srednje Evrope od leta 919 do 1125 Polabski Slovani (spodnjelužiško Połobske słowjany, poljsko Słowianie połabscy, češko Polabští slované, nemško Elbslawen), znani tudi kot Vendi, so bili zahodnoslovanska lehitska plemena, naseljena v spodnjem porečju Labe v sedanji vzhodni Nemčiji.

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Polabski Slovani

Poljska

Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Poljska

Pomorjansko

Pomorjansko (poljsko Pomorze, nemško Pommern) je zgodovinska regija na južni obali Baltskega morja v srednji Evropi, razdeljena med Poljsko in Nemčijo.

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Pomorjansko

Poznanj

Grb Poznanja Panorama Panorama starega mestnega jedra Mestni stadion (Poznanj) Poznanj (poljsko Poznań, nemško Posen) je eno najstarejših in največjih mest na Poljskem ter glavno mesto Velikopoljskega vojvodstva.

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Poznanj

Praga

Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Praga

Prusi

Baltska plemena okrog leta 1200; meje med njihovimi ozemlji so približne. Prusi je skupen naziv za baltska plemena, ki so do srednjega veka živela ob spodnji Visli in Njemenu.

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Prusi

Regensburg

Kamniti most in zvonika mestne stolnice. Regensburg (nekdaj v rabi tudi ital. ime Ratisbona, češko Řezno) je nemško mesto z dobrimi 150.000 prebivalci na vzhodnem Bavarskem, ki leži ob sotočju Donave in reke Regen, po kateri je mesto dobilo ime, saj Regensburg v nemščini pomeni grad ob Regnu.

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Regensburg

Sandomierz

Sandomierz (izg., latinsko Sandomiria) je zgodovinsko mesto v Svetokriškem vojvodstvu v jugovzhodni Poljski s 23.863 prebivalci (2017).

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Sandomierz

Sigismund Luksemburški

Sigismund Luksemburški, ogrski, hrvaški, rimsko-nemški, češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. februar 1368, Nürnberg, † 9. december 1437, Znojmo, južna Moravska.

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Sigismund Luksemburški

Slovani

Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Slovani

Sveta Ciril in Metod

Sveti Ciril in Metod Sveta Ciril in Metod sta bila bizantinska misijonarja, ki sta najbolj znana po pokristjanjevanju Slovanov.

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Sveta Ciril in Metod

Sveto rimsko cesarstvo

Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Sveto rimsko cesarstvo

Szczecin

150px 150px Szczecin ali poslovenjeno Ščečin (kašubško Szczecëno,, izgovorjava Ščečin) je eno najstarejših in največjih mest na Poljskem ter glavno mesto Zahodnopomorjanskega vojvodstva.

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Szczecin

Tatari

Tatari so turško ljudstvo, ki živi v Ruski federaciji, v Povolžju (avtonomni republiki Tatarstan, Baškortostan in sosednja območja) ter v Sibiriji.

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Tatari

Tevtonski viteški red

Red tevtonskih vitezov bolnišnice svete Marije Jeruzalemske (ali Deutscher Orden), znan še kot nemški viteški red, križniki, tevtonski vitezi je bil nekdaj katoliški viteški red, ki je bil ustanovljen v Sveti deželi med tretjo križarsko vojno, danes pa je zgolj katoliški verski red.

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Tevtonski viteški red

Transilvanija

Zemljevid Romunije s Transilvanijo. Regije Banat, Crișana in Maramureș občasno dodajajo Transilvaniji Transilvanija (tudi Sedmograška ali Erdeljsko, romunsko Transilvania oziroma Ardeal, madžarsko Erdély, romsko Ardyalo, nemško Siebenbürgen) je pokrajina, ki zavzema zahodni in osrednji del današnje Romunije.

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Transilvanija

Varta

Varta je z 808 kilometri tretja najdaljša reka na Poljskem (daljši sta Visla in Odra), desni pritok Odre.

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Varta

Velikomoravska

Svetopolka I. Velikomóravska (latinsko Moravia Magna) je bila slovanska država, ki je med letom 833 in zgodnjim 10. stoletjem obstajala na ozemlju današnje Moravske (del Češke) in Slovaške.

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Velikomoravska

Velikopoljska

Pjastov v ''Codex diplomaticus Maioris Poloniae'' Velikopoljska (poljsko Wielkopolska, nemško Großpolen, latinsko Polonia Maior) je bila zgodovinska regija v zahodni osrednji Poljski.

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Velikopoljska

Venčeslav II. Češki

Venčeslav II.

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Venčeslav II. Češki

Visla

Visla je s 1047 kilometri najdaljša reka na Poljskem, hkrati najdaljša reka baltiškega povodja in 9 najdaljša v Evropi.

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Visla

Vladimir Monomah

Vladimir Vsevolodovič ali Vladimir II.

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Vladimir Monomah

Vladislav I. Poljski

Vladislav I. Poljski ali Vladislav Łokietek, poljski kralj, * ~1261, †2. marec 1333, Krakov.

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Vladislav I. Poljski

Vladislav II. Poljski

Vladislav II.

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Vladislav II. Poljski

Vroclav

Vroclav na Poljskem Mestna hiša v Vroclavu Osrednji mestni trg Vroclav Vroclav (šlezijsko in) je največje mesto in zgodovinska prestolnica Šlezije na Poljskem (do 1945 v Nemčiji) in rečno pristanišče na reki Odri.

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Vroclav

Zahodni Bug

Zahodni Bug je reka, ki teče po teritoriju treh držav (Ukrajina, Poljska, Belorusija); je četrta najdaljša reke Poljske s 587 km.

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Zahodni Bug

Zgodovina

Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Zgodovina

Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev

Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev (1386-1572) Dinastija Jageloncev je vladala Poljski in veliki kneževini Litvi v obdobju 1386-1572.

Poglej Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev

Prav tako znan kot Mieszko II., Zgodovina Poljske (963-1386).

, Madžari, Menih, Mješko I., Mješko II. Lambert, Mješko III. Stari, Moravska, Odra, Ogrska, Oton I. Veliki, Oton III., Palatin, Papež Bonifacij VIII., Papež Gregor VII., Pjasti, Polabski Slovani, Poljska, Pomorjansko, Poznanj, Praga, Prusi, Regensburg, Sandomierz, Sigismund Luksemburški, Slovani, Sveta Ciril in Metod, Sveto rimsko cesarstvo, Szczecin, Tatari, Tevtonski viteški red, Transilvanija, Varta, Velikomoravska, Velikopoljska, Venčeslav II. Češki, Visla, Vladimir Monomah, Vladislav I. Poljski, Vladislav II. Poljski, Vroclav, Zahodni Bug, Zgodovina, Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev.