Podobnosti med Sveto rimsko cesarstvo in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov
Sveto rimsko cesarstvo in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov še 36 stvari v skupni (v Unijapedija): Albreht I. Habsburški, Šlezija, Čehi, Baltsko morje, Bizantinsko cesarstvo, Brandenburg (volilna kneževina), Danska, Friderik I. Barbarossa, Friderik II. Hohenstaufen, Gdansk, Hansa, Henrik II. Sveti, Henrik IV. Nemški, Henrik V. Nemški, Investiturni boj, Köln, Konrad II. Nemški, Konrad III. Nemški, Laba, Lotar Supplinburški, Madžari, Moravska, Ogrska, Oton I. Veliki, Oton III., Papež Gregor VII., Pjasti, Poljska, Pomorjansko, Praga, ..., Prusi, Regensburg, Sigismund Luksemburški, Slovani, Tevtonski viteški red, Vroclav. Razširi indeks (6 več) »
Albreht I. Habsburški
Albreht I. Habsburški, vojvoda Avstrije in Štajerske (1282), nemški kralj (1298), * julij 1255, Rheinfelden, † 1. maj 1308, Königsfelden, Brugg, Švica.
Albreht I. Habsburški in Sveto rimsko cesarstvo · Albreht I. Habsburški in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov ·
Šlezija
Šlezija je zgodovinska pokrajina v Srednji Evropi.
Šlezija in Sveto rimsko cesarstvo · Šlezija in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov ·
Čehi
Čehi (češko Češi) so zahodni Slovani, ki so naseljeni v Srednji Evropi; primarno na področju Češke (ok. 10 milijonov).
Sveto rimsko cesarstvo in Čehi · Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov in Čehi ·
Baltsko morje
Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.
Baltsko morje in Sveto rimsko cesarstvo · Baltsko morje in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov ·
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Bizantinsko cesarstvo in Sveto rimsko cesarstvo · Bizantinsko cesarstvo in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov ·
Brandenburg (volilna kneževina)
Grb Brandenburga od leta 1170 Brandenburg, volilna kneževina z matičnim ozemljem v mejni grofiji Brandenburg med Labo in Odro; kasneje se je močno razširila, predvsem proti vzhodu.
Brandenburg (volilna kneževina) in Sveto rimsko cesarstvo · Brandenburg (volilna kneževina) in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov ·
Danska
Kraljevina Danska (krajše le Danska) je najstarejša in površinsko najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja.
Danska in Sveto rimsko cesarstvo · Danska in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov ·
Friderik I. Barbarossa
Friderik I. Barbarossa, cesar Svetega rimskega cesarstva in nemški kralj, * okoli 1122, † 10. junij 1190, Mala Azija.
Friderik I. Barbarossa in Sveto rimsko cesarstvo · Friderik I. Barbarossa in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov ·
Friderik II. Hohenstaufen
Friderik II. Hohenstaufen, cesar Svetega rimskega cesarstva (1220-1250), kralj Sicilije (1198-1250), nemški kralj (1212-1220), jeruzalemski kralj (1225-1234) in švabski vojvoda (1212-1216), * 26. december 1194 Jesi, Kraljevina Sicilija, danes Italija, † 13. december 1250, Castel Fiorentino pri San Severu, danes Torremaggiore (Foggia, Italija). Bil je sin Henrika VI. in Konstance Sicilske, zadnje normanske kraljice.
Friderik II. Hohenstaufen in Sveto rimsko cesarstvo · Friderik II. Hohenstaufen in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov ·
Gdansk
Gdansk je mesto na obali Baltskega morja na severu Poljske.
Gdansk in Sveto rimsko cesarstvo · Gdansk in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov ·
Hansa
''Carta Marina'' iz dobe Hanse (1539) je prvi znan prikaz nordijskih držav na zemljevidu Hanzeatska zveza ali Hansa (srednja nizka nemščina: Hanse, Düdesche Hanse, Hansa; standardna nemščina Deutsche Hanse, nizozemsko Hanze, latinsko Hansa Teutonica) je bila trgovska in obrambna konfederacija trgovskih cehov in trgovskih mest v severozahodni in srednji Evropi.
Hansa in Sveto rimsko cesarstvo · Hansa in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov ·
Henrik II. Sveti
Henrik, vzhodnofrankovski (nemški) kralj (kot II.), cesar Svetega rimskega cesarstva, bavarski vojvoda (kot IV.), italijanski kralj, Sveti, * 6. maj 973, Abbach, † 13. julij 1024, Grona pri Göttingenu.
Henrik II. Sveti in Sveto rimsko cesarstvo · Henrik II. Sveti in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov ·
Henrik IV. Nemški
Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso. Rimsko-nemški kralj je postal šestleten. Posvetno in cerkveno plemstvo je znalo njegovo mladoletnost dobro izkoristiti v svoj prid. Takoj ko je petnajstleten zavladal samostojno, je skušal Henrik kraljevemu položaju, nekoliko nespretno in z opiranjem na nižje plemstvo, povrniti nekdanji ugled. Pri tem se mu je uprlo saško plemstvo. Henriku je uspelo zadušiti saški upor, a se je takoj za tem zapletel v spor s papežem Gregorjem VII., ki je Henrika izobčil. Izobčenje je dalo legitimnost nameri najvplivnejših nemških knezov, da kralja odstavijo. Da bi se temu izognil, se je osebno ponižal in šel prosit papeža v Canosso za odpuščanje, ki ga je tudi dobil (januarja 1077). Kljub temu so nemški knezi izvolili protikralja, Rudolfa Švabskega. Kralj in protikralj sta se nekaj let bojevala brez odločitve. Gregor VII. je Henrika ponovno izobčil. Leta 1080 pa je prišlo do odločitve: protikralj je v boju padel, Henrik pa je z vojaškim pohodom v Italijo pregnal Gregorja VII. iz Rima, postavil za protipapeža Klemena III. in se pustil od njega kronati za cesarja. Leta 1087 je dobil Henrik še močnejšega nasprotnika, diplomatsko spretnega papeža Urbana II., ki je z novim elanom nadaljeval Gregorjev boj. Proti njemu Henrik z vojsko, ki jo je ponovno pripeljal v Italijo, ni uspel. Nasprotno, papež je s pozivom na križarsko vojno pridobil večji del evropskega plemstva. Na svojo stran je pridobil tudi Henrikovega sina Konrada, ki ga je malo pred tem dal oče kronati za nemškega kralja. Henrik se tako niti ni mogel vrniti domov, dokler leta 1087 močni Welfi, gospodarji Bavarske, razočarani nad sodelovanjem s papežem, niso prestopili nazaj na Henrikovo stran; Henriku so odprli alpske prelaze in lahko se je vrnil v Nemčijo. V Nemčiji je polagoma spet uveljavil svojo oblast, odstavil Konrada in za svojega naslednika določil drugega sina, Henrika V. Leta 1099 je umrl papež Urban II. in leto za njim tudi protipapež. Cerkvenega razkola ni bilo več in Henrik je iskal pot do sprave. Vendar Urbanov naslednik, papež Pashal II., za to ni imel posluha. Avtoriteta izobčenega kralja je vse boj kopnela tudi v Nemčiji. Leta 1104 ga je izdal še drugi sin, Henrik V., in stopil na čelo bavarskih upornikov. S prevaro je prijel očeta in ga prisilil, da se je odpovedal prestolu.
Henrik IV. Nemški in Sveto rimsko cesarstvo · Henrik IV. Nemški in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov ·
Henrik V. Nemški
Henrik V., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 1081 ali 1086, † 23. maj 1125, Utrecht. Henrik V. se je povezal z upornimi plemiči in se z zvijačo polastil očetovega kraljevega prestola, da bi Nemčijo odrešil iz katoliške cerkve izobčenega vladarja. Ko je zavladal, pa se tudi sam ni hotel odpovedati spornemu nastavljanju škofov in opatov. V Rimu je prisilil papeža Pashala II., da ga je kronal za cesarja in da mu je priznal koncesije, ki jih kurija cesarju ni bila pripravljena dati. Zaradi tega si je prislužil izobčenje s strani mnogih prelatov in nazadnje tudi s strani papeža. Cesarsko-cerkveni spor imenovanja škofov in prelatov, ki se je vlekel iz časa Henrika IV., so razrešili šele papež Kalist II. in zmerni nemški knezi, ki so s pogajanji našli kompromis, vsebovan v wormškem konkordatu (1122). Henrik se je s podpisom konkordata rešil izobčenja, ne da bi se moral podvreči sramotilnemu obredu spokoritve. Razhajanje med Henrikom in plemstvom Saške, kjer kralj ni imel več nobene dejanske oblasti, pa se niso poleglo do konca Henrikovega vladanja.
Henrik V. Nemški in Sveto rimsko cesarstvo · Henrik V. Nemški in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov ·
Investiturni boj
Investiturni boj ali investiturno tekmovanje je najpomembnejši konflikt med cerkvijo in državo v srednjeveški Evropi.
Investiturni boj in Sveto rimsko cesarstvo · Investiturni boj in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov ·
Köln
Köln (kölnsko Kölle, slovenski poskus, ki pa ni obstal, tudi Kelmorajn) je največje mesto v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija in četrto največje mesto v Nemčiji (po Berlinu, Hamburgu in Münchnu).
Köln in Sveto rimsko cesarstvo · Köln in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov ·
Konrad II. Nemški
Konrad II., poznan tudi kot Konrad Starejši ali Konrad Salijec, cesar Svetega rimskega cesarstva, rimsko-nemški kralj, italijanski in burgundski kralj, * ~ 990, Speyer, † 4. junij 1039, Utrecht.
Konrad II. Nemški in Sveto rimsko cesarstvo · Konrad II. Nemški in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov ·
Konrad III. Nemški
Konrad III., nemški kralj, * 1093, † 15. februar 1152, Bamberg.
Konrad III. Nemški in Sveto rimsko cesarstvo · Konrad III. Nemški in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov ·
Laba
Elba (dolnje nemško Elv) je ena glavnih rek Srednje Evrope.
Laba in Sveto rimsko cesarstvo · Laba in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov ·
Lotar Supplinburški
Lotar Supplinburški, Lotar III. ali II., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški kralj, saški vojvoda, * pred 9. junij 1075, Lutterloh, † 3. december 1137, Breitenwang, Tirolska.
Lotar Supplinburški in Sveto rimsko cesarstvo · Lotar Supplinburški in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov ·
Madžari
Madžari, 21 stoletje Madžari (madžarsko Magyarok), znani tudi kot Ogri, so narod, katerega pripadniki živijo večinoma na Madžarskem.
Madžari in Sveto rimsko cesarstvo · Madžari in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov ·
Moravska
Moravska (latinsko Moravia, češko in slovaško Morava, nemško Mähren) je zgodovinska pokrajina Češke republike (prej tudi Avstro-Ogrske oz. Avstrijskega cesarstva).
Moravska in Sveto rimsko cesarstvo · Moravska in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov ·
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Ogrska in Sveto rimsko cesarstvo · Ogrska in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov ·
Oton I. Veliki
Oton I. Veliki, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, prvi cesar Svetega rimskega cesarstva, * 23. november 912, Wallhausen danes na Saškem - Anhaltu, † 7. maj 973, Memleben, danes na Saškem - Anhaltu.
Oton I. Veliki in Sveto rimsko cesarstvo · Oton I. Veliki in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov ·
Oton III.
Oton III., vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * junij/julij 980, † 23. januar 1002, Civita Castellana.
Oton III. in Sveto rimsko cesarstvo · Oton III. in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov ·
Papež Gregor VII.
Gregor VII. (Gregorius VII, papež Rimskokatoliške cerkve, benediktinski redovnik in svetnik; * 1020 ali 1025 Soana (Grofija Aldobrandeschi, danes Sovana, Italija), † 25. maj 1085 Salerno (Sicilsko kraljestvo, danes Italija).
Papež Gregor VII. in Sveto rimsko cesarstvo · Papež Gregor VII. in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov ·
Pjasti
Pjasti (poljsko Piastowie) so bili prva poljska vladarska dinastija.
Pjasti in Sveto rimsko cesarstvo · Pjasti in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov ·
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Poljska in Sveto rimsko cesarstvo · Poljska in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov ·
Pomorjansko
Pomorjansko (poljsko Pomorze, nemško Pommern) je zgodovinska regija na južni obali Baltskega morja v srednji Evropi, razdeljena med Poljsko in Nemčijo.
Pomorjansko in Sveto rimsko cesarstvo · Pomorjansko in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov ·
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Praga in Sveto rimsko cesarstvo · Praga in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov ·
Prusi
Baltska plemena okrog leta 1200; meje med njihovimi ozemlji so približne. Prusi je skupen naziv za baltska plemena, ki so do srednjega veka živela ob spodnji Visli in Njemenu.
Prusi in Sveto rimsko cesarstvo · Prusi in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov ·
Regensburg
Kamniti most in zvonika mestne stolnice. Regensburg (nekdaj v rabi tudi ital. ime Ratisbona, češko Řezno) je nemško mesto z dobrimi 150.000 prebivalci na vzhodnem Bavarskem, ki leži ob sotočju Donave in reke Regen, po kateri je mesto dobilo ime, saj Regensburg v nemščini pomeni grad ob Regnu.
Regensburg in Sveto rimsko cesarstvo · Regensburg in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov ·
Sigismund Luksemburški
Sigismund Luksemburški, ogrski, hrvaški, rimsko-nemški, češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. februar 1368, Nürnberg, † 9. december 1437, Znojmo, južna Moravska.
Sigismund Luksemburški in Sveto rimsko cesarstvo · Sigismund Luksemburški in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov ·
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Slovani in Sveto rimsko cesarstvo · Slovani in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov ·
Tevtonski viteški red
Red tevtonskih vitezov bolnišnice svete Marije Jeruzalemske (ali Deutscher Orden), znan še kot nemški viteški red, križniki, tevtonski vitezi je bil nekdaj katoliški viteški red, ki je bil ustanovljen v Sveti deželi med tretjo križarsko vojno, danes pa je zgolj katoliški verski red.
Sveto rimsko cesarstvo in Tevtonski viteški red · Tevtonski viteški red in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov ·
Vroclav
Vroclav na Poljskem Mestna hiša v Vroclavu Osrednji mestni trg Vroclav Vroclav (šlezijsko in) je največje mesto in zgodovinska prestolnica Šlezije na Poljskem (do 1945 v Nemčiji) in rečno pristanišče na reki Odri.
Sveto rimsko cesarstvo in Vroclav · Vroclav in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Sveto rimsko cesarstvo in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Sveto rimsko cesarstvo in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov
Primerjava med Sveto rimsko cesarstvo in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov
Sveto rimsko cesarstvo 325 odnose, medtem ko je Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov 93. Saj imajo skupno 36, indeks Jaccard je 8.61% = 36 / (325 + 93).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Sveto rimsko cesarstvo in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: