Kazalo
41 odnosi: Arzenal, Želodec, Barok, Benediktinci, Boleslav II. Poljski, Cistercijani, De iure - de facto, Delitve Poljske, Dominikanci, Druga svetovna vojna, Fevd, Frančiškani, Friderik II. Veliki, Gniezno, Gotska arhitektura, Hansa, Judje, Kazimir IV. Poljski, Konrad I. Mazovski, Krakov, Kujavsko-pomorjansko vojvodstvo, Kulmske pravice, Lublin, Manierizem, Napoleonske vojne, Nemščina, Poljščina, Poljska, Pomorjansko, Poznanj, Prusija, Renesančna arhitektura v Italiji, Riga, Srednjeevropski čas, Srednjeevropski poletni čas, Sveti sedež, Tevtonski viteški red, Torunj, Trinajstletna vojna, Varšava, Visla.
Arzenal
Arzenal (italijansko arsenale) je vojaški objekt, ki je namenjen izdelavi, popravilu in shrambi vojaške tehnike in opreme.
Poglej Helmno in Arzenal
Želodec
stomach) leži med požiralnikom in tankim črevesom. Želódec (ali στόμαχος, stómahos) je votli mišični organ, del prebavnega trakta, ki deluje kot vitalni prebavni organ.
Poglej Helmno in Želodec
Barok
''Venera in Adonis'', Peter Paul Rubens (1635–40) Bernini (1651) Romarska cerkev v Wiesu na Bavarskem (1754) Barók je slog v arhitekturi, glasbi, plesu, slikarstvu, kiparstvu in drugih umetnostih, ki je v Evropi cvetel od začetka 17.
Poglej Helmno in Barok
Benediktinci
sv. Benedikt Nursijski, ustanovitelj reda Benediktinci so pripadniki najstarejšega meniškega reda v zahodni Evropi, kratica: OSB.
Poglej Helmno in Benediktinci
Boleslav II. Poljski
Boleslav II.
Poglej Helmno in Boleslav II. Poljski
Cistercijani
Cistercijani tudi cistercijanci (lat. Ordo cisterciensis.
Poglej Helmno in Cistercijani
De iure - de facto
De iure in de facto sta dve protipomenski latinski frazi, ki se uporabljata za pojasnitev pravnega in dejanskega stanja neke osebe ali stvari.
Poglej Helmno in De iure - de facto
Delitve Poljske
Rusija, Prusija in Avstrija so si ozemlje poljsko-litovske skupnosti delile trikrat.
Poglej Helmno in Delitve Poljske
Dominikanci
Sveti Dominik Dominikanci (latinsko: Ordo praedicatorum, slovensko: Red pridigarjev - kratica: OP) so katoliški red bratov pridigarjev, ki ga je ustanovil sveti Dominik v 13.
Poglej Helmno in Dominikanci
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Helmno in Druga svetovna vojna
Fevd
Frideriku I. Fevd je oblika svobodnega zájma, po katerem je fevdalizem dobil svoje ime.
Poglej Helmno in Fevd
Frančiškani
Manjši bratje iz observance, v slovenščini: frančiškani, kratica: OFM, je naziv enega izmed cerkvenih redov, ki delujejo na podlagi duhovnosti svetega Frančiška Asiškega.
Poglej Helmno in Frančiškani
Friderik II. Veliki
Friderik Grigor II.
Poglej Helmno in Friderik II. Veliki
Gniezno
Gniezno (Gnesen, Gnesna) je mesto v osrednjii zahodni Poljski okoli 50 km vzhodno od Poznanja.
Poglej Helmno in Gniezno
Gotska arhitektura
stolnice v Reimsu, Francija Notranjost zahodnega dela stolnice v Reimsu Pod pojmom Gotska arhitektura razumemo srednjeveški slog v gradbeništvu in umetnosti, ki se je začel z izgradnjo kora v opatijski cerkvi sv. Dionizija (Saint-Denis) pri Parizu (1140–1144), pri čemer je opat Suger (1081–1151), ki ga je dal zgraditi, zahteval, da mora biti cerkev najimenitnejša v Franciji in polna svetlobe, torej svetlejša kot dosedanje.
Poglej Helmno in Gotska arhitektura
Hansa
''Carta Marina'' iz dobe Hanse (1539) je prvi znan prikaz nordijskih držav na zemljevidu Hanzeatska zveza ali Hansa (srednja nizka nemščina: Hanse, Düdesche Hanse, Hansa; standardna nemščina Deutsche Hanse, nizozemsko Hanze, latinsko Hansa Teutonica) je bila trgovska in obrambna konfederacija trgovskih cehov in trgovskih mest v severozahodni in srednji Evropi.
Poglej Helmno in Hansa
Judje
Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.
Poglej Helmno in Judje
Kazimir IV. Poljski
Kazimir IV.
Poglej Helmno in Kazimir IV. Poljski
Konrad I. Mazovski
Konrad I. Mazovski (poljsko Konrad I mazowiecki) iz dinastije Pjastov je bil od leta 1194 do svoje smrti šesti vojvoda Mazovije in Kujavije in od leta 1229 do 1232 in ponovno od 1241 do 1243 veliki vojvoda Poljske, * okoli 1187/1188, † 31. avgust 1247.
Poglej Helmno in Konrad I. Mazovski
Krakov
Krakov je eno najstarejših, drugo največje in z več vidikov tudi drugo najpomembnejše mesto na Poljskem ter glavno mesto Malopoljskega vojvodstva.
Poglej Helmno in Krakov
Kujavsko-pomorjansko vojvodstvo
Kujavsko-pomorjansko vojvodstvo je ena izmed upravnih regij oziroma vojvodstev v osrednjem delu Poljske.
Poglej Helmno in Kujavsko-pomorjansko vojvodstvo
Kulmske pravice
Kulmske ali Helminske pravice (nemško Kulmer Recht, latinsko Jus Culmense vetus, poljsko Prawo chełmińskie) so bile pravna osnova vladavine v več srednjeveških srednjeevropskih mestih.
Poglej Helmno in Kulmske pravice
Lublin
Lublin (Люблін, Liublin) je deveto največje mesto na Poljskem.
Poglej Helmno in Lublin
Manierizem
Manierizem, znan tudi kot pozna renesansa, je slog evropske umetnosti, ki se je pojavil v poznejših letih italijanske visoke renesanse okoli leta 1520, razširil se je približno do leta 1530 in trajal približno do konca 16.
Poglej Helmno in Manierizem
Napoleonske vojne
Napoleonske vojne je naziv za niz vojn, ki so potekale v času vladanja Napoleona Bonaparta v Franciji.
Poglej Helmno in Napoleonske vojne
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Helmno in Nemščina
Poljščina
Póljščina (poljsko język polski,, polszczyzna ali enostavno polski) je jezik, ki je del slovanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Helmno in Poljščina
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Poglej Helmno in Poljska
Pomorjansko
Pomorjansko (poljsko Pomorze, nemško Pommern) je zgodovinska regija na južni obali Baltskega morja v srednji Evropi, razdeljena med Poljsko in Nemčijo.
Poglej Helmno in Pomorjansko
Poznanj
Grb Poznanja Panorama Panorama starega mestnega jedra Mestni stadion (Poznanj) Poznanj (poljsko Poznań, nemško Posen) je eno najstarejših in največjih mest na Poljskem ter glavno mesto Velikopoljskega vojvodstva.
Poglej Helmno in Poznanj
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Poglej Helmno in Prusija
Renesančna arhitektura v Italiji
Renesančna arhitektura je arhitektura obdobja od zgodnjega 15.
Poglej Helmno in Renesančna arhitektura v Italiji
Riga
Riga (/ ˈriːɡə /; latvijsko Rīga; livonsko Rīgõ) je glavno mesto Latvije v kateri živi 633.000 prebivalcev (stanje 2019), kar je tretjina prebivalstva, v urbanem/metropolitanskem območju, kamor sodi tudi letoviško mesto Jūrmala, pa približno milijon ali kar okoli polovica prebivalcev države.
Poglej Helmno in Riga
Srednjeevropski čas
Srédnjeevrópski čàs (CET) je eno izmed imen časovnega pasu, ki je eno uro pred univerzalnim koordiniranim časom.
Poglej Helmno in Srednjeevropski čas
Srednjeevropski poletni čas
Srédnjeevrópski polétni čàs (CEST) je eden od izrazov za časovni pas UTC+2, ki je 2 uri pred koordiniranim univerzalnim časom (Coordinated Universal Time).
Poglej Helmno in Srednjeevropski poletni čas
Sveti sedež
Sveti sedež ali Sveta stòlica je sedež Rimske škofije in upravno središče papeževega delovanja.
Poglej Helmno in Sveti sedež
Tevtonski viteški red
Red tevtonskih vitezov bolnišnice svete Marije Jeruzalemske (ali Deutscher Orden), znan še kot nemški viteški red, križniki, tevtonski vitezi je bil nekdaj katoliški viteški red, ki je bil ustanovljen v Sveti deželi med tretjo križarsko vojno, danes pa je zgolj katoliški verski red.
Poglej Helmno in Tevtonski viteški red
Torunj
Mestna hiša v Torunju Dabska palača Torunj ((Torń) je staro srednjeveško mesto v severni Poljski ob reki Visli, domnevno blizu geografskega središča Evrope. Mesto je imelo leta 2004 208.386 prebivalcev in je eno od dveh glavnih mest Kujavsko-Pomorjanskega vojvodstva. Torunj je eno najlepših mest v Evropi z izredno bogato in lepo ohranjeno arhitekturo v gotskem slogu, zato je uvrščeno tudi na Unescov seznam kulturne dediščine.
Poglej Helmno in Torunj
Trinajstletna vojna
Trinajstletna vojna (nemško Dreizehnjähriger Krieg, poljsko wojna trzynastoletnia), imenovana tudi vojna mest, je bil vojaški konflikt med Prusko zvezo in Kraljevino Poljsko na eni in Tevtonskim viteškim redom na drugi strani, ki je trajal od leta 1454 do 1466.
Poglej Helmno in Trinajstletna vojna
Varšava
Varšava (poljsko Warszawa), je prestolnica in največje mesto Poljske ter glavno mesto Mazovskega vojvodstva in od začetka 50.
Poglej Helmno in Varšava
Visla
Visla je s 1047 kilometri najdaljša reka na Poljskem, hkrati najdaljša reka baltiškega povodja in 9 najdaljša v Evropi.
Poglej Helmno in Visla
Prav tako znan kot Chelmno, Chełmno.