Kazalo
38 odnosi: Agafija Svjatoslavovna, Andrej II. Ogrski, Štefan Uroš I., Baltsko morje, Boleslav II. Rogati, Boleslav V. Sramežljivi, Drugi torunjski mir, Friderik II. Hohenstaufen, Helena Znojmska, Henrik I. Bradati, Katolištvo, Kazimir II. Poljski, Kazimir III. Poljski, Klarise, Kraljeva Prusija, Kujavija, Kumani, Lešek I. Beli, Mazovija, Ogrska, Papež Inocenc III., Přemyslidi, Pjasti, Poljščina, Poljska, Prusi, Rimska kurija, Seniorska provinca, Sveto rimsko cesarstvo, Svjatoslav III. Igorjevič, Tevtonski viteški red, Torunj, Transilvanija, Trinajstletna vojna, Visla, Vladislav III. Poljski, 1247, 31. avgust.
Agafija Svjatoslavovna
Agafija Svjatoslavovna (poljsko Agafia Światosławówna, rusko Агафья Святославовна, Agafija Svjatoslavovna) je bila ruska princesa in po poroki s Konradom I. Mazovskim vojvodinja Mazovije in velika vojvodinja Poljske, (* med 1190 in 1195, † po 31. avgustu 1247/2. junij 1248).
Poglej Konrad I. Mazovski in Agafija Svjatoslavovna
Andrej II. Ogrski
Andrej II.
Poglej Konrad I. Mazovski in Andrej II. Ogrski
Štefan Uroš I.
Štefan Uroš I. (srbsko Стефан Урош I, Stefan Uroš I), znan tudi kot Uroš Veliki (srbsko Урош Велики, Uroš Veliki) je bil od leta 1243 do 1276 kralj Srbije.
Poglej Konrad I. Mazovski in Štefan Uroš I.
Baltsko morje
Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.
Poglej Konrad I. Mazovski in Baltsko morje
Boleslav II. Rogati
Boleslav II.
Poglej Konrad I. Mazovski in Boleslav II. Rogati
Boleslav V. Sramežljivi
Boleslav V. Sramežljivi (poljsko Bolesław Wstydliwy) je bil od leta 1232 vojvoda Sandomierza in od leta 1243 do svoje smrti veliki vojvoda Poljske, * 21. junij 1226, Stary Korczyn, † 7. december 1279, Krakov.
Poglej Konrad I. Mazovski in Boleslav V. Sramežljivi
Drugi torunjski mir
Drugi torunjski mir (poljsko Inne Pokój toruński, nemško Zweiter Friede von Thorn) je bil mirovni sporazum, podpisan v hanzeatskem mestu Torunj 19.
Poglej Konrad I. Mazovski in Drugi torunjski mir
Friderik II. Hohenstaufen
Friderik II. Hohenstaufen, cesar Svetega rimskega cesarstva (1220-1250), kralj Sicilije (1198-1250), nemški kralj (1212-1220), jeruzalemski kralj (1225-1234) in švabski vojvoda (1212-1216), * 26. december 1194 Jesi, Kraljevina Sicilija, danes Italija, † 13. december 1250, Castel Fiorentino pri San Severu, danes Torremaggiore (Foggia, Italija).
Poglej Konrad I. Mazovski in Friderik II. Hohenstaufen
Helena Znojmska
Helena Znojmska (češko Helena Znojemská, poljsko Helena znojemska) je bila češka princesa iz dinastije Přemyslidov, * okoli 1141, † 1202/1206.
Poglej Konrad I. Mazovski in Helena Znojmska
Henrik I. Bradati
Henrik I. Bradati (poljsko Henryk (Jędrzych) Brodaty, nemško Heinrich der Bärtige) je bil od leta 1201 vojvoda Šlezije s sedežem v Vroclavu in od leta 1232 do svoje smrti veliki vojvoda Poljske, * ok.
Poglej Konrad I. Mazovski in Henrik I. Bradati
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Poglej Konrad I. Mazovski in Katolištvo
Kazimir II. Poljski
Kazimir II.
Poglej Konrad I. Mazovski in Kazimir II. Poljski
Kazimir III. Poljski
Kazimir III.
Poglej Konrad I. Mazovski in Kazimir III. Poljski
Klarise
Klarise (slovensko redovnice drugega reda sv. Frančiška Asiškega, kratica OSC, tudi red ubogih sester sv. Klare) je kontemplativni katoliški cerkveni red, ki ga je skupaj s sv. Klaro Asiško leta 1212 ustanovil sv. Frančišek Asiški.
Poglej Konrad I. Mazovski in Klarise
Kraljeva Prusija
Kraljeva Prusija, tudi Poljska Prusija, je bila provinca, ki je bila v skladu z določili Drugega torunjskega miru, s katerim se je končala trinajstletna vojna med Poljsko in Tevtonskim viteškim redom, leta 1466 priključena k Poljski.
Poglej Konrad I. Mazovski in Kraljeva Prusija
Kujavija
Kujavija (poljsko Kujawy, nemško Kujawien, latinsko Cuiavia) je zgodovinska regija v severni osrednji Poljski na levem bregu Visle in vzhodno od reke Noteć in jezera Gopło.
Poglej Konrad I. Mazovski in Kujavija
Kumani
''Poselitev Kumanov in njihovih sosedov okoli leta 1200'' Kumáni (bolgarsko кумани, madžarsko kunok, rusko по́ловцы (polovci), кума́ны, за́падные кыпчаки́ (zahodni Kipčaki) ali кимаки (kimaki), turško Kumanlar) so bila nomadska plemena turškega porekla, ki so se leta 1055 začela seliti iz južnoruskih step in okrog leta 1100 prišli v Moldavijo in Vlaško.
Poglej Konrad I. Mazovski in Kumani
Lešek I. Beli
Lešek I. Beli (poljsko Leszek Biały) je bil vojvoda Sandomierza in veliki vojvoda Poljske v letih 1194–1198, 1199, 1206–1210 in 1211–1227, * okoli 1184/1185, † 24. november 1227.
Poglej Konrad I. Mazovski in Lešek I. Beli
Mazovija
Mazovija je zgodovinska regija v vzhodni Poljski.
Poglej Konrad I. Mazovski in Mazovija
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Konrad I. Mazovski in Ogrska
Papež Inocenc III.
Inocenc III. (Innocentius III); rojen kot Lotario dei Conti di Segni), papež Rimskokatoliške cerkve; * okrog 1160 Gavignano (Lacij, Papeška država), † 16. junij 1216, Perugia (Umbrija, Papeška država).
Poglej Konrad I. Mazovski in Papež Inocenc III.
Přemyslidi
Přemysloviči ali Přemyslidi je bila češka kraljevska rodbina, ki je vladala v Vojvodini Češki in pozneje v Kraljevini Češki ter v Moravski mejni grofiji (9. stoletje - 1306), pa tudi v nekaterih delih Poljske, vključno s Šlezijo, Ogrske in Avstrije.
Poglej Konrad I. Mazovski in Přemyslidi
Pjasti
Pjasti (poljsko Piastowie) so bili prva poljska vladarska dinastija.
Poglej Konrad I. Mazovski in Pjasti
Poljščina
Póljščina (poljsko język polski,, polszczyzna ali enostavno polski) je jezik, ki je del slovanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Konrad I. Mazovski in Poljščina
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Poglej Konrad I. Mazovski in Poljska
Prusi
Baltska plemena okrog leta 1200; meje med njihovimi ozemlji so približne. Prusi je skupen naziv za baltska plemena, ki so do srednjega veka živela ob spodnji Visli in Njemenu.
Poglej Konrad I. Mazovski in Prusi
Rimska kurija
Rimska kurija (lat. Curia Romana) je vodstvena cerkvenopravna in upravna organizacija Rimskokatoliške cerkve, ki deluje v papeževem imenu, z njegovo oblastjo in njegovim pooblastilomBorut Košir: Ustavno pravo Cerkve (Ljubljana, 1996), 183.
Poglej Konrad I. Mazovski in Rimska kurija
Seniorska provinca
Seniorska provinca (poljsko Dzielnica senioralna), Seniorat in nazadnje Vojvodina Krakov (poljsko Księstwo krakowskie, latinsko ducatus Cracoviensis) bila poljska srednjeveška provinca, ustanovljena leta 1138 z oporoko velikega vojvode Boleslava III. Krivoustega kot najpomembnejša od petih poljskih provinc.
Poglej Konrad I. Mazovski in Seniorska provinca
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Konrad I. Mazovski in Sveto rimsko cesarstvo
Svjatoslav III. Igorjevič
Svjatoslav Igorjevič (rusko in ukrajinsko Святослав Игоревич, Svjatoslav Igorevič), krščen kot Adrijan, je bil knez Volinske kneževine (1206-1208) in Przemysla (1210-1211), * 1177, † 1211.
Poglej Konrad I. Mazovski in Svjatoslav III. Igorjevič
Tevtonski viteški red
Red tevtonskih vitezov bolnišnice svete Marije Jeruzalemske (ali Deutscher Orden), znan še kot nemški viteški red, križniki, tevtonski vitezi je bil nekdaj katoliški viteški red, ki je bil ustanovljen v Sveti deželi med tretjo križarsko vojno, danes pa je zgolj katoliški verski red.
Poglej Konrad I. Mazovski in Tevtonski viteški red
Torunj
Mestna hiša v Torunju Dabska palača Torunj ((Torń) je staro srednjeveško mesto v severni Poljski ob reki Visli, domnevno blizu geografskega središča Evrope. Mesto je imelo leta 2004 208.386 prebivalcev in je eno od dveh glavnih mest Kujavsko-Pomorjanskega vojvodstva. Torunj je eno najlepših mest v Evropi z izredno bogato in lepo ohranjeno arhitekturo v gotskem slogu, zato je uvrščeno tudi na Unescov seznam kulturne dediščine.
Poglej Konrad I. Mazovski in Torunj
Transilvanija
Zemljevid Romunije s Transilvanijo. Regije Banat, Crișana in Maramureș občasno dodajajo Transilvaniji Transilvanija (tudi Sedmograška ali Erdeljsko, romunsko Transilvania oziroma Ardeal, madžarsko Erdély, romsko Ardyalo, nemško Siebenbürgen) je pokrajina, ki zavzema zahodni in osrednji del današnje Romunije.
Poglej Konrad I. Mazovski in Transilvanija
Trinajstletna vojna
Trinajstletna vojna (nemško Dreizehnjähriger Krieg, poljsko wojna trzynastoletnia), imenovana tudi vojna mest, je bil vojaški konflikt med Prusko zvezo in Kraljevino Poljsko na eni in Tevtonskim viteškim redom na drugi strani, ki je trajal od leta 1454 do 1466.
Poglej Konrad I. Mazovski in Trinajstletna vojna
Visla
Visla je s 1047 kilometri najdaljša reka na Poljskem, hkrati najdaljša reka baltiškega povodja in 9 najdaljša v Evropi.
Poglej Konrad I. Mazovski in Visla
Vladislav III. Poljski
Vladislav III.
Poglej Konrad I. Mazovski in Vladislav III. Poljski
1247
1247 (MCCXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Konrad I. Mazovski in 1247
31. avgust
31.
Poglej Konrad I. Mazovski in 31. avgust