Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Visla

Index Visla

Visla je s 1047 kilometri najdaljša reka na Poljskem, hkrati najdaljša reka baltiškega povodja in 9 najdaljša v Evropi.

Odpri v Google Maps

Kazalo

  1. 56 odnosi: Alpe, Avgustovski prekop, Škotska, Štefan Báthory, Baltsko morje, Barža, Belorusija, Bitka pri Bzuri, Bydgoszcz, Delitve Poljske, Delta, Dneper, Donava, Druga svetovna vojna, Gdansk, Jan Długosz, Jantarska pot, Karpati, Kilometer, Koncentracijsko taborišče Auschwitz, Konrad I. Mazovski, Krakov, Kvadratni kilometer, Kvartar, Laba, Nemen, Odra, Pleistocen, Poljska, Poljska kampanja (1939), Porečje, Povodje, Prekop, Ptolemaj, Publij Kornelij Tacit, Rdeča armada, Reka, Ren, Republika obeh narodov, Riga, Sandomierz, Severno morje, Slovaška, Splav, Stari Slovani, Tatre, Tevtonski viteški red, Torunj, Ukrajina, Varšava, ... Razširi indeks (6 več) »

  2. Reke na Poljskem

Alpe

Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.

Poglej Visla in Alpe

Avgustovski prekop

Augustovski prekop (poljsko Kanał Augustowski,, belorusko Августоўскі канал) je čezmejni prekop, ki ga je v 19.

Poglej Visla in Avgustovski prekop

Škotska

Škotska (škotsko-gelsko Alba, angleško in skotsko Scotland) je nekdanja Kraljevina Škotska na severni tretjini Britanskega otočja.

Poglej Visla in Škotska

Štefan Báthory

Štefan Báthory (madžarsko Báthory István, poljsko Stefan Batory, litovsko Steponas Batoras), vojvoda Sedmograške, kralj Poljske, veliki knez Litve, * 27. september 1533, Şimleu Silvaniei, Kneževina Transilvanija, † 12. december 1586, Grodno, Republika obeh narodov.

Poglej Visla in Štefan Báthory

Baltsko morje

Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.

Poglej Visla in Baltsko morje

Barža

Vlačilec vleče baržo na reki Chicago Barža (ang. barge) je plovilo s ploščatim dnom.

Poglej Visla in Barža

Belorusija

Belorusija (belorusko in rusko Беларусь, Belarus’), uradno Republika Belorusija, je celinska država v Vzhodni Evropi z glavnim mestom Minsk.

Poglej Visla in Belorusija

Bitka pri Bzuri

Bitka pri Bzuri (tudi bitka pri Kutnem) je potekala med 9.

Poglej Visla in Bitka pri Bzuri

Bydgoszcz

Bydgoszcz ali Bidgošč (Bromberg, Bydgostia) je mesto na severnem delu Poljske, ob rekah Brda in Visla.

Poglej Visla in Bydgoszcz

Delitve Poljske

Rusija, Prusija in Avstrija so si ozemlje poljsko-litovske skupnosti delile trikrat.

Poglej Visla in Delitve Poljske

Delta

Délta (grško:; velika črka: Δ, mala črka: δ) je četrta črka grške abecede in ima številčno vrednost 4.

Poglej Visla in Delta

Dneper

Porečje reke Dneper Dneper (rusko Днепр – Dnjepr, belorusko Дняпро – Dnjapro, ukrajinsko Дніпро – Dnipro; imenovan tudi Slavutič) je 2290 km dolga reka, ki teče po ozemlju Rusije, Belorusije in Ukrajine.

Poglej Visla in Dneper

Donava

Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.

Poglej Visla in Donava

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Poglej Visla in Druga svetovna vojna

Gdansk

Gdansk je mesto na obali Baltskega morja na severu Poljske.

Poglej Visla in Gdansk

Jan Długosz

Jan Długosz (latinsko Longinus), poljski zgodovinar in kanonik, * 1415, † 1480.

Poglej Visla in Jan Długosz

Jantarska pot

Jantarna ceta Jantar Jantarska pot je bila verjetno najstarejša in najkrajša evropska trgovska povezava med Baltikom in Sredozemljem, po kateri se je od pozne bronaste dobe do 5.

Poglej Visla in Jantarska pot

Karpati

Karpati so gorovje v Srednji in Vzhodni Evropi, ki se v loku razteza od Češke na severozahodu preko Slovaške, Poljske, Madžarske in Ukrajine do Romunije in Srbije na jugu.

Poglej Visla in Karpati

Kilometer

Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).

Poglej Visla in Kilometer

Koncentracijsko taborišče Auschwitz

Zračni posnetek Auschwitza narejen med vojno Koncentracijsko taborišče Auschwitz je bilo nemško koncentracijsko taborišče med drugo svetovno vojno.

Poglej Visla in Koncentracijsko taborišče Auschwitz

Konrad I. Mazovski

Konrad I. Mazovski (poljsko Konrad I mazowiecki) iz dinastije Pjastov je bil od leta 1194 do svoje smrti šesti vojvoda Mazovije in Kujavije in od leta 1229 do 1232 in ponovno od 1241 do 1243 veliki vojvoda Poljske, * okoli 1187/1188, † 31. avgust 1247.

Poglej Visla in Konrad I. Mazovski

Krakov

Krakov je eno najstarejših, drugo največje in z več vidikov tudi drugo najpomembnejše mesto na Poljskem ter glavno mesto Malopoljskega vojvodstva.

Poglej Visla in Krakov

Kvadratni kilometer

Kvadrátni kilométer (oznaka km²) je izpeljana enota SI za merjenje površin.

Poglej Visla in Kvadratni kilometer

Kvartar

Kvartár je najmlajše obdobje v zgodovini Zemlje.

Poglej Visla in Kvartar

Laba

Elba (dolnje nemško Elv) je ena glavnih rek Srednje Evrope.

Poglej Visla in Laba

Nemen

Nemen (belorusko Нёман, Njeman, litovsko Nemunas, rusko Неман, Neman) je največja vzhodnoevropska reka.

Poglej Visla in Nemen

Odra

Odra z mejnega mostu med mestoma Frankfurt na Odri in Słubice v smeri proti jugu. Odra (nemško Oder) je reka v srednji Evropi.

Poglej Visla in Odra

Pleistocen

Pleistocen (simbol PS) je geološka doba, ki je trajala od pred približno 2.588.000 do 11.700 let, in zajema nedavno obdobje ponavljajočih poledenitev.

Poglej Visla in Pleistocen

Poljska

Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.

Poglej Visla in Poljska

Poljska kampanja (1939)

Poljska kampanja (na Poljskem tudi Septembrska kampanja/Kampania wrześniowa in Obrambna vojna leta 1939/Wojna obronna 1939 roku; v Nemčiji pa poljska kampanja/Polenfeldzug, nemško operacijsko ime Fall Weiβ/Zadeva Belo; tudi poljsko-nemška vojna leta 1939) je naziv za vojaško kampanjo, ki predstavlja začetni del druge svetovne vojne.

Poglej Visla in Poljska kampanja (1939)

Porečje

Shema porečja Poréčje, tudi hidrográfski bazén, drenažni bazen, je geografsko območje, ki zavzema celotni tok reke in vseh njenih pritokov.

Poglej Visla in Porečje

Povodje

Povódje je celotna površina, s katere se reke stekajo v isto morje.

Poglej Visla in Povodje

Prekop

Kielski prekop Prekòp (sinonim kanál) je v zemeljsko površje izkopan širok, z vodo napolnjen jarek za plovno pot.

Poglej Visla in Prekop

Ptolemaj

Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.

Poglej Visla in Ptolemaj

Publij Kornelij Tacit

Públij (ali Gáj) Kornélij Tácit (latinsko Publius (ali Gaius) Cornelius Tacitus), rimski zgodovinar in politik, * okrog 56, Rim, † okrog 117/120.

Poglej Visla in Publij Kornelij Tacit

Rdeča armada

Petrograd, 1921 Rdéča armáda (rusko Рабоче-крестьянская Красная армия (РККА), dobesedno Delavsko-kmečka rdeča armada; kratica RA oziroma RKKA) je bila vojska Sovjetske zveze od leta 1918 do 1946.

Poglej Visla in Rdeča armada

Reka

Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.

Poglej Visla in Reka

Ren

Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.

Poglej Visla in Ren

Republika obeh narodov

Republika obeh narodov je bila zvezna država, ki je združevala Kraljevino Poljsko in Veliko litovsko kneževino na območju današnje Belorusije, Litve, Poljske, večinoma Ukrajine ter deloma Latvije in zahodne Rusije.

Poglej Visla in Republika obeh narodov

Riga

Riga (/ ˈriːɡə /; latvijsko Rīga; livonsko Rīgõ) je glavno mesto Latvije v kateri živi 633.000 prebivalcev (stanje 2019), kar je tretjina prebivalstva, v urbanem/metropolitanskem območju, kamor sodi tudi letoviško mesto Jūrmala, pa približno milijon ali kar okoli polovica prebivalcev države.

Poglej Visla in Riga

Sandomierz

Sandomierz (izg., latinsko Sandomiria) je zgodovinsko mesto v Svetokriškem vojvodstvu v jugovzhodni Poljski s 23.863 prebivalci (2017).

Poglej Visla in Sandomierz

Severno morje

Severno morje je robno morje Atlantskega oceana med obalama Norveške in Danske na vzhodu, Velike Britanije na zahodu in obalami Nemčije, Nizozemske, Belgije in Francije na jugu.

Poglej Visla in Severno morje

Slovaška

Slovaška, uradno imenovana Slovaška republika (slovaško Slovenská republika), je celinska republika v Srednji Evropi, ki meji na severozahodu s Češko, na severu s Poljsko, na vzhodu z Ukrajino, na jugu z Madžarsko in na zahodu z Avstrijo.

Poglej Visla in Slovaška

Splav

Splav ali abortus je prekinitev zgodnje nosečnosti, ki se konča s smrtjo ploda in ne s porodom.

Poglej Visla in Splav

Stari Slovani

Stari Slovani so bili ljudstvo, iz katerega izvirajo današnji Slovani.

Poglej Visla in Stari Slovani

Tatre

Tatre so lahko.

Poglej Visla in Tatre

Tevtonski viteški red

Red tevtonskih vitezov bolnišnice svete Marije Jeruzalemske (ali Deutscher Orden), znan še kot nemški viteški red, križniki, tevtonski vitezi je bil nekdaj katoliški viteški red, ki je bil ustanovljen v Sveti deželi med tretjo križarsko vojno, danes pa je zgolj katoliški verski red.

Poglej Visla in Tevtonski viteški red

Torunj

Mestna hiša v Torunju Dabska palača Torunj ((Torń) je staro srednjeveško mesto v severni Poljski ob reki Visli, domnevno blizu geografskega središča Evrope. Mesto je imelo leta 2004 208.386 prebivalcev in je eno od dveh glavnih mest Kujavsko-Pomorjanskega vojvodstva. Torunj je eno najlepših mest v Evropi z izredno bogato in lepo ohranjeno arhitekturo v gotskem slogu, zato je uvrščeno tudi na Unescov seznam kulturne dediščine.

Poglej Visla in Torunj

Ukrajina

Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.

Poglej Visla in Ukrajina

Varšava

Varšava (poljsko Warszawa), je prestolnica in največje mesto Poljske ter glavno mesto Mazovskega vojvodstva in od začetka 50.

Poglej Visla in Varšava

Varšavska vstaja (1944)

Varšavska vstaja (powstanie warszawskie) je bilo dogajanje in bitka v času 2. svetovne vojne, v kateri si je poljska Domovinska armada (Armia Krajowa) prizadevala osvoboditi mesto Varšavo, ki je bilo pod okupacijo Tretjega rajha.

Poglej Visla in Varšavska vstaja (1944)

Veleti

Veleti (nemško Wilzen, Wilsen, Wilciken, Welataben, poljsko Wieleci, Wieletowie, Wilcy) so bili skupina srednjeveških zahodnoslovanskih lehitskih plemen na ozemlju zahodnega Pomorjanskega, sorodnih Polabskim Slovanom, ki so ustanovila Veletsko plemensko zvezo.

Poglej Visla in Veleti

Velika Germanija

Rimsko cesarstvo in Velika Germanija v zgodnjem 2. stoletju Karta Velike Germanije v zgodnjem 2. stoletju Velika Germanija (grško: Μεγάλη Γερμανία, Megále Germanía ali krajše Γερμανία, Germanía, latinsko: Magna Germania ali krajše Germania), grško in latinsko ime vseh geografskih regij, naseljenih s plemeni, ki so jih Grki in Rimljani imeli za Germane.

Poglej Visla in Velika Germanija

Włocławek

Włocławek je mesto v osrednji Poljski ob reki Visli (Wisla) in meji na Krajinski park Gostynin-Włocławek.

Poglej Visla in Włocławek

Wehrmacht

Wehrmacht (tudi vêrmaht) (nemško »Obrambne sile«) je bil naziv za nemške oborožene sile od 1935 do 1945.

Poglej Visla in Wehrmacht

Zahodna Dvina

Zahodna Dvina ali Daugava (latgalijsko Daugova, poljsko Dźwina) je reka, ki izvira v Rusiji, teče skozi Belorusijo in se v Latviji pri Rigi izliva v Baltsko morje.

Poglej Visla in Zahodna Dvina

Glej tudi

Reke na Poljskem

Prav tako znan kot Vistula, Wisla, Wisła.

, Varšavska vstaja (1944), Veleti, Velika Germanija, Włocławek, Wehrmacht, Zahodna Dvina.