Kazalo
214 odnosi: Albrecht Dürer, Amsterdam, Andrea Palladio, Angleška gotika, Antonio da Sangallo mlajši, Arhitektura, Arhitrav, Arkada, Atene, Augsburg, Avignonsko papeštvo, Šibenik, Švedska, Baldassare Peruzzi, Balustrada, Baptisterij svetega Janeza Krstnika, Firence, Baročna arhitektura, Barok, Basilica Palladiana, Vicenza, Bazilika Santa Maria Novella, Bazilika sv. Andreja, Mantova, Bazilika sv. Petra, Vatikan, Bazilika svetega Lovrenca, Firence, Beneška renesančna arhitektura, Beneška republika, Benetke, Bergen, Bernardo Rossellino, Bremen, Budim, Car, Ceh, Cerkev Santa Maria delle Grazie, Milano, Cerkev sv. Zaharije, Benetke, Certosa di Pavia, Château d'Amboise, Cosimo Medičejski Starejši, Dalmacija, Danska, Donato Bramante, Družba Jezusova, Družina Farnese, Družina Gonzaga, Družina Sforza, Družina Visconti, Dubrovnik, Dvorec Austrått, Edikula, El Escorial, Elizabeta I. Angleška, ... Razširi indeks (164 več) »
Albrecht Dürer
Albrecht Dürer, nemški slikar, grafik, matematik in teoretik, * 21. maj 1471, Nürnberg, Sveto rimsko cesarstvo (danes Nemčija), † 6. april 1528, Nürnberg.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Albrecht Dürer
Amsterdam
Amsterdam je glavno mesto Nizozemske in je v pokrajini Severna Holandija, v zahodnem delu države.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Amsterdam
Andrea Palladio
Andrea Palladio (s pravim imenom Andrea di Pietro della Gondola), italijanski renesančni arhitekt, * 30. november 1508, Padova, † 19. avgust 1580, Maser blizu Trevisa.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Andrea Palladio
Angleška gotika
Angleška gotska arhitektura je arhitekturni slog, ki je cvetel v Angliji od okoli 1170 do okoli 1530.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Angleška gotika
Antonio da Sangallo mlajši
Apostolske palače, ki je bil glavni projekt Bramanteja v času Sangallovega vajeništva. Cerkev Santa Maria di Loreto v bližini Trajanove tržnice v Rimu. Villa Farnese v Capraroli; prvotno zasnovo sta ustvarila Sangallo in Baldassare Peruzzi. San Giovanni dei Fiorentini; Sangallo je bil odgovoren za postavitev temeljenje v Tiberi.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Antonio da Sangallo mlajši
Arhitektura
Naslovnica knjige Marc-Antoinea Laugierja: ''Essai sur l'Architecture'', primitivna koča kot alegorija arhitekture Arhitektura je znanstvena, tehnična in umetniška disciplina, ki se posveča ustvarjanju okolja, ki je primerno za človeško prebivanje in delovanje ter razmišljanju o vprašanjih, ki so s tem povezana.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Arhitektura
Arhitrav
Arhitrav na levi strani portala v fasadi bazilike Sant'Ambrogio v Milanu, Italija Arhitrav v baziliki San Salvatore, Spoleto, Italija Arhitrav ali epistil (grško: epistylion) je gredni nosilec, ki leži nad vrsto kapitelov oziroma stebrov ali nad zidno odprtino.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Arhitrav
Arkada
Arkade znotraj mošeje Uqba znana kot Velika mošeja Kairouan, Tunizija Arkade na gradu Schwanenburg Arkada je zaporedje stebrov, ki jih povezujejo loki.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Arkada
Atene
Atene (Ἀθῆναι, Athēnai, grško Αθήνα, Athīna) so grško glavno mesto, ki leži na polotoku Atika na jugovzhodnem delu celinske Grčije.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Atene
Augsburg
Augsburg je mesto na zahodu Bavarske v Nemčiji.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Augsburg
Avignonsko papeštvo
Papeška palača v Avignonu Avignonsko papeštvo je obdobje papeževanja, ko je bil sedež papeštva prestavljen iz Rima v Avignon (1309-1377).
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Avignonsko papeštvo
Šibenik
Šibenik je mesto z okoli 34.000 prebivalci (mestna občina 46.000) in pristanišče v severni Dalmaciji, ki je upravno središče Šibeniško-kninske županije in sedež istoimenske rimskokatoliške škofije (ki je del Splitske metropolije), pa tudi Dalmatinske eparhije Srbske pravoslavne cerkve.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Šibenik
Švedska
Kraljevina Švedska (švedsko Konungariket Sverige) je obmorska in največja (tako po površini - 450.000 kv. km, kot po prebivalstvu - okoli 10 milijonov) nordijska država v Skandinaviji v severni Evropi.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Švedska
Baldassare Peruzzi
Baldassare Tommaso Peruzzi, italijanski slikar in arhitekt, * 7. marec, 1481, Siena, † 6. januar 1537 ali 1536, Rim Dolga leta je delal z Bramantejem, Rafaelom in kasneje Sangallom med postavitvijo nove bazilike sv. Petra.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Baldassare Peruzzi
Balustrada
Arhitekturni element balustradne ograje Balustrada (fran. balustrade, ograja, naslon iz stebričkov; ital. balaustrata, nižji zid) je v arhikteturi izraz za ograjo na balkonu ali stopnišču.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Balustrada
Baptisterij svetega Janeza Krstnika, Firence
Krstilnica svetega Janeza Krstnika, tudi Firenška krstilnica (italijansko Battistero di San Giovanni), je verska stavba v Firencah v Italiji in ima status manjše bazilike.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Baptisterij svetega Janeza Krstnika, Firence
Baročna arhitektura
Baročna arhitektura je izrazito dekorativen in teatralen slog, ki se je v Italiji pojavil v začetku 17.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Baročna arhitektura
Barok
''Venera in Adonis'', Peter Paul Rubens (1635–40) Bernini (1651) Romarska cerkev v Wiesu na Bavarskem (1754) Barók je slog v arhitekturi, glasbi, plesu, slikarstvu, kiparstvu in drugih umetnostih, ki je v Evropi cvetel od začetka 17.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Barok
Basilica Palladiana, Vicenza
Bazilika Palladiana je renesančna stavba na osrednjem Piazza dei Signori v Vicenzi, v severno-vzhodni Italiji.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Basilica Palladiana, Vicenza
Bazilika Santa Maria Novella
Bazilika Santa Maria Novella je cerkev v Firencah, v Italiji, ki stoji tik ob glavni železniški postaji, imenovani po njej.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Bazilika Santa Maria Novella
Bazilika sv. Andreja, Mantova
Bazilika svetega Andreja (italijansko Basilica di Sant'Andrea) je rimskokatoliška sostolnica in manjša bazilika v Mantovi v Lombardiji (Italija).
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Bazilika sv. Andreja, Mantova
Bazilika sv. Petra, Vatikan
Papeška bazilika svetega Petra v Vatikanu (italijansko: basilica Papale di San Pietro in Vaticano) ali preprosto bazilika svetega Petra (latinsko: Basilica Sancti Petri) je cerkev, zgrajena v renesančnem slogu, ki stoji v Vatikanu, papeški enklavi v mestu Rim.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Bazilika sv. Petra, Vatikan
Bazilika svetega Lovrenca, Firence
Bazilika San Lorenzo v Firencah je znana po svoji čisti renesančni notranjosti in po kapelah, v katerih so pokopani člani družine Medičejcev.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Bazilika svetega Lovrenca, Firence
Beneška renesančna arhitektura
Beneška renesančna arhitektura je začela nastajati precej pozneje kot v Firencah, pravzaprav ne pred 1480-imi, in je skozi celotno obdobje večinoma povezana z arhitekti, ki so prišli delat v Benetke iz drugih delov Italije.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Beneška renesančna arhitektura
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Beneška republika
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Benetke
Bergen
Bergen, zgodovinsko Bjørgvin, je drugo največje mesto na Norveškem s približno 285.900 prebivalci, je mesto in občina v okrožju Vestland na zahodni obali Norveške.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Bergen
Bernardo Rossellino
Bernardo di Matteo del Borra Gamberelli (1409 Settignano - 1464 Firence), bolj znan kot Bernardo Rossellino, je bil italijanski kipar in arhitekt, starejši brat kiparja Antonia Rossellina.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Bernardo Rossellino
Bremen
Bremen je mesto v severozahodni Nemčiji in upravno središče najmanjše nemške zvezne dežele - Bremen (404 km²).
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Bremen
Budim
Budim (madžarsko Buda, nemško Ofen, prekmursko Büdin, turško Budin) je zahodni del Budimpešte na desni obali Donave.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Budim
Car
Cár je bil naslov južno- in vzhodnoslovanskih (pravoslavnih) vladarjev od Simeona I. Bolgarskega in nekaj njegovih naslednikov, preko srbskega carja Dušana, v Rusiji oz.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Car
Ceh
Ceh je bilo obrtno stanovsko in socialno združenje, ki je bilo značilno za obdobje srednjega veka.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Ceh
Cerkev Santa Maria delle Grazie, Milano
Cerkev Santa Maria delle Grazie (Sveta Marija milostna) je cerkev in dominikanski samostan v Milanu, severni Italiji.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Cerkev Santa Maria delle Grazie, Milano
Cerkev sv. Zaharije, Benetke
Cerkev sv.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Cerkev sv. Zaharije, Benetke
Certosa di Pavia
Certosa di Pavia je cerkev in samostanski kompleks v Lombardiji v severni Italiji, ki se nahaja 8 km iz mesta Pavia.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Certosa di Pavia
Château d'Amboise
Château d'Amboise. Château d'Amboise je château, ki se nahaja v mestu Amboise v departmaju Indre-et-Loire (Francija).
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Château d'Amboise
Cosimo Medičejski Starejši
Cosimo Medičejski Starejši, ugledni gospod, neformalni voditelj florentinske republike, * 27. september 1389, Firence, † 1. avgust 1464, Firence.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Cosimo Medičejski Starejši
Dalmacija
Dalmacija (hrvaško Dalmacija, latinsko Dalmatia, italijansko Dalmazia) je regija vzhodne obale Jadranskega morja, ki večji del leži na ozemlju Hrvaške.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Dalmacija
Danska
Kraljevina Danska (krajše le Danska) je najstarejša in površinsko najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Danska
Donato Bramante
Donato Bramante (1444 - 11. marec 1514) je italijanski arhitekt, ki je predstavil renesančno arhitekturo v Milanu in slog visoke renesanse v Rimu, kjer je bil njegov načrt za baziliko svetega Petra podlaga za načrtovanje Michelangelovega dokončanja.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Donato Bramante
Družba Jezusova
Družba Jezusova oziroma jezuiti ali jezusovci je skupnost moških redovnikov rimskokatoliške cerkve.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Družba Jezusova
Družina Farnese
Družina Farnese je bila vplivna družina v renesančni Italiji.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Družina Farnese
Družina Gonzaga
Družina Gonzaga je bila vladarska družina, ki je vladala Mantovi v severni Italiji od leta 1328 do 1708; prav tako so vladali Monferratu v Piemontu in Neversu v Franciji, pa tudi številnim drugim manjšim fevdom po Evropi.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Družina Gonzaga
Družina Sforza
Sforza je bila vladajoča družina v renesančni Italiji, s sedežem v Milanu.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Družina Sforza
Družina Visconti
Visconti je priimek dveh pomembnih italijanskih plemiških rodbin iz srednjega veka.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Družina Visconti
Dubrovnik
Dubrovnik je pristaniško in zgodovinsko mesto ob obali Jadranskega morja na skrajnem jugu Hrvaške.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Dubrovnik
Dvorec Austrått
Dvorec Austrått iz 17. stoletja Portal z grbi lastnikov Dvorec Austrått (Austråttborgen)) ali Austrått (v srednjem veku Østråt, tudi Østraat in Austråt) v občini Ørland v Trøndelagu ob izlivu Trondheimfjorda je eden najbolj znanih dvorcev srednjega veka v Trøndelagu.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Dvorec Austrått
Edikula
V antični rimski religiji, edikula pomeni majhno svetišče.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Edikula
El Escorial
San Lorenzo de El Escorial je zgodovinska rezidenca španskega kralja v kraju San Lorenzo de El Escorial, približno 45 kilometrov severozahodno od prestolnice Madrid, v Španiji.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in El Escorial
Elizabeta I. Angleška
Elizabeta I. (tudi Gloriana, dobra kraljica Bess (Good Queen Bess) ali deviška kraljica (nikoli se ni poročila)), kraljica Anglije in Irske, * 7. september 1533, † 24. marec 1603.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Elizabeta I. Angleška
Erwin Panofsky
Erwin Panofsky (30. marec 1892, Hannover - 14. marec 1968 v Princetonu, New Jersey) je bil nemško-judovski umetnostni zgodovinar, katerega akademska kariera se je po vzponu nacističnega režima večinoma nadaljevana v ZDA.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Erwin Panofsky
Fasetna palača
Fasetna palača (rusko Грановитая палата, Granovitaja palata) je stavba v Moskovskem kremlju v Rusiji, v kateri je bila glavna banketna sprejemna dvorana moskovskih knezov in kasneje carjev.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Fasetna palača
Federico da Montefeltro
Federico da Montefeltro, znan tudi kot Federico III da Montefeltro, kondotjer italijanske renesanse, mecen in gospodar Urbina, * 7. junij 1422, † 10. september 1482 Priznani intelektualni humanist in civilni vodja v Urbinu je poleg svojega brezhibnega slovesa borilnih veščin in časti z lastno ekipo pisarjev v svojem skriptoriju naročil gradnjo velike knjižnice, morda največje v Italiji po Vatikanu in je okoli sebe sestavil velik humanistični dvor v vojvodski palači Urbina, ki sta jo oblikovala Luciano Laurana in Francesco di Giorgio Martini.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Federico da Montefeltro
Federico II. Gonzaga
Federico II.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Federico II. Gonzaga
Ferrara
Ferrara (emilijsko Frara) je mesto in občina v deželi Emiliji - Romanji v severni Italiji in glavno mesto pokrajine Ferrara 50 km severovzhodno od Bologne ob kanalu Volano, ki je krak glavnega toka reke Pad 5 km severno od mesta.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Ferrara
Fiesole
Fiesole je mesto in občina metropolitanskem mestu Firenze v italijanski regiji Toskana, na slikoviti višini nad Firencami, 5 km severovzhodno od tega mesta.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Fiesole
Filipini
Republika Filipini je otoška država, ki jo sestavlja arhipelag 7.641 otokov v tropskem zahodnem Tihem oceanu okoli 100 kilometrov jugovzhodno od celinske Azije.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Filipini
Filippo Brunelleschi
Filippo Brunelleschi, italijanski renesančni arhitekt, * 1377, † 15. april 1446.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Filippo Brunelleschi
Firenška stolnica
Firenška stolnica, italijansko Cattedrale di Santa Maria del Fiore, tudi Duomo di Firenze je stolnica in mala bazilika v Firencah v Italiji.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Firenška stolnica
Firence
Firence (italijansko Firenze; zastarelo slovensko Florenca; staroitalijansko Fiorenza) so glavno mesto italijanske dežele Toskana.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Firence
Franc I. Francoski
Franc I. Francoski, francoski kralj od 1515 do smrti, * 12. september 1494, Château de Cognac, † 31. marec 1547, Château de Rambouillet. Franc I. velja za prvega francoskega renesančnega monarha. Za časa njegove vladavine je Francija doživela neizmeren kulturni napredek. Bil je sodobnik Sulejmana Veličastnega, s katerim je oblikoval francosko-otomansko zavezništvo, kot tudi angleškega kralja Henrika VIII.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Franc I. Francoski
Friderik II. Danski
Friderik II.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Friderik II. Danski
Friz
Konjenica iz Partenonskega friza (Britanski muzej). gejzonfriz s triglifiarhitrav Friz je v arhitekturi del antičnega templja med arhitravom in zatrepom.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Friz
Genova
Genova (slovenska izgovorjava: génova) je mesto in morsko pristanišče v severni Italiji, ki je glavno mesto pokrajine Genova in italijanske dežele Ligurija.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Genova
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Geometrija
Giacomo della Porta
Giacomo della Porta, italijanski arhitekt in kipar, ki je delal na številnih pomembnih stavbah v Rimu, vključno z baziliko sv. Petra.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Giacomo della Porta
Gian Giorgio Trissino
Gian Giorgio Trissino, italijanski humanist, pesnik, dramatik, diplomat in jezikoslovec, * 8. julij 1478, Vicenza, † 8. december 1550.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Gian Giorgio Trissino
Giorgio Vasari
Giorgio Vasari, italijanski slikar, arhitekt, pisatelj in zgodovinar, * 30. julij 1511, † 27. junij 1574.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Giorgio Vasari
Giulio Romano
Giulio Romano, znan tudi kot Giulio Pippi, je bil italijanski slikar in arhitekt, * 1499, * 1. november 1546.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Giulio Romano
Gotska arhitektura
stolnice v Reimsu, Francija Notranjost zahodnega dela stolnice v Reimsu Pod pojmom Gotska arhitektura razumemo srednjeveški slog v gradbeništvu in umetnosti, ki se je začel z izgradnjo kora v opatijski cerkvi sv. Dionizija (Saint-Denis) pri Parizu (1140–1144), pri čemer je opat Suger (1081–1151), ki ga je dal zgraditi, zahteval, da mora biti cerkev najimenitnejša v Franciji in polna svetlobe, torej svetlejša kot dosedanje.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Gotska arhitektura
Grad Heidelberg
Grad Heidelberg je ena izmed najbolj znanih nemških ruševin in znamenitost mesta Heidelberg.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Grad Heidelberg
Grad Kronborg
Kronborg je grad in utrdba v mestu Helsingør na Danskem.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Grad Kronborg
Grad Sforzesco, Milano
Grad Sforzesco (italijansko: Castello Sforzesco) je grad v Milanu, v severni Italiji.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Grad Sforzesco, Milano
Grad Vavel
Kraljevski grad Vavel (poljska izgovorjava:; Zamek Królewski na Wawelu) je grajska rezidenca v središču Krakova na Poljskem in prva svetovna dediščina Unesca na svetu.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Grad Vavel
Gradovi v dolini reke Loare
Izraz gradovi v dolini reke Loare (fr. Châteaux de la Loire) zajema v srednjem veku zgrajene utrdbe, ki so jih francoski dvorjani prezidali v renesančnem in baročnem slogu, ter kasneje postavljene dvorce velikašev ob spodnjem toku reke Loare, navadno nizvodno od mesta Gien, ter pritokih Maine, Cher, Indre, Creuse in Loir.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Gradovi v dolini reke Loare
Granada
Granáda (grško: Elibírge, ali Illiberi Liberini,, Gárnata) je glavno mesto province Granada v španski avtonomni pokrajini Andaluzija.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Granada
Greenwich
Kraljevi observatorij v Greenwichu Greenwich je predel na vzhodu Londona, Anglija, znotraj ceremonialnega okrožja Greater London.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Greenwich
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Grki
Gustav Vasa
Gustav I., rojen kot Gustav Eriksson v plemiški rodbini Vasa, kasneje znan kot Gustav Vasa, je bil od leta 1523 svoje smrti leta 1560 švedski kralj, * 12. maj 1496, † 29. september 1560, Stockholm.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Gustav Vasa
Hans Vredeman de Vries
Hans Vredeman de Vries, nizozemski renesančni arhitekt, * 1527, Leeuwarden, † 1607.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Hans Vredeman de Vries
Hansa
''Carta Marina'' iz dobe Hanse (1539) je prvi znan prikaz nordijskih držav na zemljevidu Hanzeatska zveza ali Hansa (srednja nizka nemščina: Hanse, Düdesche Hanse, Hansa; standardna nemščina Deutsche Hanse, nizozemsko Hanze, latinsko Hansa Teutonica) je bila trgovska in obrambna konfederacija trgovskih cehov in trgovskih mest v severozahodni in srednji Evropi.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Hansa
Helsingør
Helsingør je mesto in občina na Danskem.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Helsingør
Henrik VII. Angleški
Henrik VII., kralj Anglije in gospodar Irske od kronanja 22. avgusta 1485 do svoje smrti ter prvi monarh dinastije Tudor, * 28. januar 1457, Grad Pembroke, Pembrokeshire, Valizija, † 21. april 1509, Palača Richmond, Surrey, Anglija.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Henrik VII. Angleški
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Hrvaška
Humanizem
Humanizem (lat. humanitas, človečnost, ljudskost, bistvo človeka) je kulturno-idejna smer, ki je vplivala na razvoj znanosti, filozofije in s tem tudi umetnosti.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Humanizem
Il Gesù
Cerkev Il Gesù (Chiesa del Gesù) je matična cerkev Družbe Jezusove (jezuitov), katoliškega reda oz.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Il Gesù
Inigo Jones
Inigo Jones, angleški arhitekt, * 15. julij 1573, London, † 21. junij 1652, London.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Inigo Jones
Ivan III. Vasiljevič
Ivan III.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Ivan III. Vasiljevič
Johann Reuchlin
Johann Reuchlin, nemški renesančni humanist, filolog, kabalist in filozof, * 29. januar 1455, Pforzheim, Baden-Württemberg, Nemčija, † 30. junij 1522, Liebenzell.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Johann Reuchlin
Juraj Dalmatinac
Juraj Dalmatinac ali Giorgio da Sebenico (liter. 'Jurij iz Sebenica') ali Giorgio Orsini (liter. 'Juraj Dalmatinec'; okoli 1410 – 10. oktober 1473) je bil beneški kipar in arhitekt iz Beneške Dalmacije (ki je deloval predvsem v Sebenico, zdaj Šibenik, Hrvaška) in v mestu Ancona, takrat pomorska republika.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Juraj Dalmatinac
Kamnoseštvo
Obrt kamnoseštvo obstaja od kar je človeštvo začelo uporabljati svoj um in svoje roke.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Kamnoseštvo
Kapitel
Jonski kapitel, Atenin tempelj, Priena, Jonija, 19 stoletje, graviran Starodavni korintski kapitel v Veliki mošeji v Kairouanu, Tunizija Kapitél (iz latinsko caput - glava), ali tudi glavič, je arhitekturni element, sestavni del stebra, njegov zgornji zaključni del, ki je pogosto okrašen z rastlinskim ali figuralnim okrasjem.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Kapitel
Kapitolski grič
Kapitolski grič ali Kapitol (latinskoː mons Capitolinus, italijanskoː Monte Capitolino), natančnejeː »Campidoglio«, je eden od sedmih rimskih gričev, kjer je bilo ustanovljeno zgodovinsko mesto Rim.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Kapitolski grič
Köln
Köln (kölnsko Kölle, slovenski poskus, ki pa ni obstal, tudi Kelmorajn) je največje mesto v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija in četrto največje mesto v Nemčiji (po Berlinu, Hamburgu in Münchnu).
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Köln
Kiparstvo
Peščeni grad Kipárstvo je veja upodabljajočih umetnosti, ki deluje v treh dimenzijah oziroma oblikuje volumen.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Kiparstvo
Klesanec
Klesanec je fino površinsko obdelan (rezan, klesan) zid ali posamezen kamen, ki je bil obdelan do kvadra ali vzidan v zid.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Klesanec
Kolonada
Kolonada (francosko: colonnade.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Kolonada
Kolosalni red
V klasični arhitekturi je kolosalni red (imenovan tudi orjaški red) klasični red, pri katerem stebri ali pilastri potekajo čez dve ali več nadstropij.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Kolosalni red
Kolosej
Kolosêj, prvotno Flávijski amfiteáter (ali), je velikanski amfiteater sredi mesta Rim.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Kolosej
Konstanški koncil
Konstanški koncil ali Koncil v Konstanci oziroma Konstanški vesoljni cerkveni zbor je potekal od 5. novembra 1414 - 22. aprila 1418 v nemškem mestu Konstanci ob Bodenskem jezeru kot šestnajsti ekumenski koncil.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Konstanški koncil
Konstantinov slavolok, Rim
Konstantinov slavolok (italijansko: Arco di Costantino) je slavolok v Rimu, ki stoji med Kolosejem in Palatinskim gričem.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Konstantinov slavolok, Rim
Krakov
Krakov je eno najstarejših, drugo največje in z več vidikov tudi drugo najpomembnejše mesto na Poljskem ter glavno mesto Malopoljskega vojvodstva.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Krakov
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Krščanstvo
Križni hodnik
Križni hodnik v katedrali Salisbury Križni hodnik (iz latinščine claustrum) je pravokoten odprt prostor, obdan s pokritimi hodniki ali odprtimi galerijami, z odprtimi arkadami na notranji strani, ki tečejo vzdolž zidov in tvorijo štirikotno dvorišče ali vrt.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Križni hodnik
Kristijan IV. Danski
Kristijan IV., danski in norveški kralj, vojvoda Schleswiga in Holsteina, * 12. april 1577, Hillerød, † 28. februar 1648, Kopenhagen.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Kristijan IV. Danski
Krogovičje
samostanu Bebenhausen Krogovičje je arhitekturni element, je iz segmentov kroga sestavljen ornament, filigransko delo kamnosekov v obliki dvodimenzionalnih oblik oken, ograj in odprtih zidov.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Krogovičje
Kuga
Kúga (imenovana tudi črna smrt) je huda nalezljiva bolezen, ki prizadene različne dele telesa.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Kuga
Kupola
Centralna kupola stolnice v Helsinkih Sv. Nikolaj na Alten Markt v Potsdamu Kupola (iz latinščine cupula) je sferična oblika svoda nad zgradbo, ki ima tloris kroga, kvadrata ali mnogokotnika.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Kupola
Landshut
Landshut (bavarsko Landsad) je mesto na Bavarskem na jugovzhodu Nemčije v vzhodni in južni Bavarski ob reki Isar.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Landshut
Latinski križ
Osnovna oblika latinskega križa Latinski križ (tudi pasijonski križ) je ime za križ, pri katerem je vzdolžna palica daljša od prečne in ga prečna prečka nad sredino.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Latinski križ
Lübeck
Lübeck (dansko Lybæk; uradno poim. Hanzeatsko mesto Lübeck) je drugo največje mesto v severnonemški zvezni deželi Schleswig-Holstein, univerzitetno mesto in eno večjih nemških pristanišč.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Lübeck
Leon Battista Alberti
Leon Battista Alberti, italijanski humanist, umetnik, arhitekt, pesnik, duhovnik, jezikoslovec, filozof in kriptograf, * 14. februar 1404, Genova, † 25. april 1472, Rim.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Leon Battista Alberti
Leonardo da Vinci
Signature Leonardo da Vinci, italijanski renesančni arhitekt, izumitelj, inženir, kipar in slikar, * 15. april 1452, Vinci, Toskana, Italija, † 2. maj 1519, Cloux, Francija.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Leonardo da Vinci
Loara
Loara (Léger) je najdaljša reka v Franciji in 171.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Loara
Lok (arhitektura)
Deli arkade: 1. sklepnik, 2. obočni kamen, 3. zunanji lok, 4. steber, 5. notranji lok, 6. dvig, 7. premostitvena razdalja, 8. opornik Lok je v arhitekturi oziroma gradbeništvu usločen nosilni gradbeni element z dvema opornima mestoma - stebroma (slopoma), ki premošča razdaljo med njima in hkrati podpira težo.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Lok (arhitektura)
Longleat
Dvorec Longleat Longleat je angleški dvorec in dom markiza iz Batha.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Longleat
Ludovico Sforza
Ludovico Maria Sforza (znan tudi kot Ludovico il Moro, 27. julij 1452 - 27. maj 1508), je bil Milanski vojvoda od 1494 do 1499, po smrti svojega nečaka Gian Galeazzo Sforza.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Ludovico Sforza
Manierizem
Manierizem, znan tudi kot pozna renesansa, je slog evropske umetnosti, ki se je pojavil v poznejših letih italijanske visoke renesanse okoli leta 1520, razširil se je približno do leta 1530 in trajal približno do konca 16.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Manierizem
Mantova
Mantova (italijansko Mantova; emilijansko in latinsko Mantua) je mesto in občina v Lombardiji v Italiji z okoli 50.000 prebivalci in glavno mesto pokrajine istega imena.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Mantova
Marmor
Marmor Mármor je gosta metamorfna kamnina, bele do svetlo sive barve.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Marmor
Matija Korvin
Matija Hunyadi, poznan kot Matija Korvin (madžarsko Hunyadi Mátyás, romunsko Matia Corvin), ogrski (madžarski) kralj, češki kralj, avstrijski vojvoda, * 23. februar 1443, Kolozsvár, Sedmograška (današnji romunski Cluj-Napoca), † 26. april 1490, Dunaj.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Matija Korvin
München
München (zastarelo slovensko Monakovo, staronemško Munichen, bavarsko narečno Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto največje nemške Zvezne dežele Bavarske.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in München
Medičejci
Medičejci so bili sinjori Firenc od leta 1434 do leta 1737.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Medičejci
Medičejska knjižnica
''Bralni pult v Medičejski knjižnici'' Medičejska knjižnica (Biblioteca Medicea Laurenziana) v Firencah je zbirka več kot 11.000 rokopisnih in 4.500 zgodnjih tiskanih knjig.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Medičejska knjižnica
Mehika
Združene mehiške države ali na kratko Mehika (špansko: México, uradno Estados Unidos Mexicanos; v Španiji se včasih uporablja alternativno črkovanje Méjico, vendar je to močno zastarelo v ostalem špansko govorečem svetu) je obmorska zvezna država v Severni Ameriki, ki na severu meji na Združene države Amerike, na jugovzhodu na Gvatemalo in Belize, na zahodu na Tihi ocean, ter na vzhodu na Mehiški zaliv in Karibsko morje.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Mehika
Michelangelo Buonarroti
Michelangelo (polno ime Michelangelo di Lodovico Buonarroti Simoni), italijanski kipar, arhitekt, slikar in pesnik, * 6. marec 1475, vas Caprese, Toskana, Florentinska republika (danes Italija), † 18. februar 1564, Rim, Papeška država (danes Italija).
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Michelangelo Buonarroti
Michelozzo
Michelozzo di Bartolomeo Michelozzi (1396–1472) je bil italijanski arhitekt in kipar.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Michelozzo
Milano
Milano (lokalno narečno-lombardsko, v več neitalijanskih jezikih in zastarelo slovensko: Milan), je drugo največje mesto v Italiji in glavno mesto italijanske dežele Lombardije.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Milano
Milanska stolnica
Milanska stolnica (italijansko: Duomo di Milano; lombardsko: Domm de Milan) je katedrala v Milanu, Italija.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Milanska stolnica
Moravska
Moravska (latinsko Moravia, češko in slovaško Morava, nemško Mähren) je zgodovinska pokrajina Češke republike (prej tudi Avstro-Ogrske oz. Avstrijskega cesarstva).
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Moravska
Moskovski kremelj
Moskovski kremelj Moskovski kremelj je najbolj poznan kremelj v Rusiji.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Moskovski kremelj
Most
Slika dvoetažnega mostu na hitri cesti H2 v Mariboru Móst je inženirski objekt, po katerem vodi pot čez globinske ovire: reke, doline, soteske, morske ožine, ceste ali železnice ter drugo komunalno infrastrukturo.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Most
Neapelj
Neapelj (Napoli, neapeljsko Napule) je največje mesto južne Italije ter glavno mesto Kampanije in pokrajine Neapelj.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Neapelj
Neapeljsko kraljestvo
Neapeljsko kraljestvo je zgodovinsko kraljestvo, nastalo v južni Italiji; glavno mesto je bilo Neapelj.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Neapeljsko kraljestvo
Norveška
Norveška (uradno Kraljevina Norveška) je država in ustavna monarhija v Severni Evropi, ki zaseda zahodni del Skandinavskega polotoka.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Norveška
Obok
Obok ali svod (francosko voûte iz italijanščine volta) je arhitekturni izraz za obokano obliko, ki se uporablja za izdelavo stropa nad prostorom ali strehe.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Obok
Ogredje (arhitektura)
Entablatura korintskega sloga Entablatura na Cezarjevi maritimi Etablatura (italijansko intavolatura) je nadgradnja preklad in pasov, ki ležijo vodoravno nad stebri, ki počivajo na svojih kapitelih.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Ogredje (arhitektura)
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Ogrska
Opeka
Zid iz glazirane opeke ''Flemish bond'' z opekami različnih velikosti Paleta opeke zloženih brez malte Star opečni zid Opečna ''Front Street'' vzdolž reke Cane v historičnem Natchitoches, Louisiana Opeka je kvader oziroma enota zgnetene gline, peska, vode in drugih primesi (apno, cement), žgana ali posušena na zraku in se uporablja za zidane konstrukcije.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Opeka
Palača Farnese
Palača Farnese (italijansko Palazzo Farnese je ena najpomembnejših palač iz obdobja visoke renesanse v Rimu. V lasti Italijanske republike je bil leta 1936 podeljen francoski vladi za obdobje 99 let in trenutno služi kot francosko veleposlaništvo v Italiji. Prvič zasnovana leta 1517 za družino Farnese, se je stavba razširila po velikosti in zasnovi, ko je Alessandro Farnese leta 1534 postal papež Pavel III., po načrtih Antonia da Sangalla mlajšega.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Palača Farnese
Palača Frideriksborg
Palača Frederiksborg (Frederiksborg Slot) je kompleks palač v Hillerødu na Danskem.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Palača Frideriksborg
Palača Karla V.
Palača Karla V. je renesančna stavba v Granadi, južna Španija, ki se nahaja na vrhu hriba Assabica, znotraj Nasridske utrdbe Alhambra.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Palača Karla V.
Palača Medici Riccardi
Palača Medici Riccardi (imenovana tudi samo Palazzo Medici), po poznejši družini, ki jo je pridobila in razširila, je renesančna palača v Firencah v Italiji.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Palača Medici Riccardi
Palača Schifanoia
Palača Schifanoia (italijansko Palazzo Schifanoia) je renesančna palača v Ferrari, Emilija - Romanja v Italiji, zgrajena za rodbino Este.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Palača Schifanoia
Palača Te
Palača Te, tudi Tejetska palača (italijansko Palazzo Te) stoji v predmestju Mantove v Italiji.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Palača Te
Panteon, Rim
Panteon (latinsko Pantheum, iz grškega Πάνθειον Pantheion, ' vseh bogov') je nekdanji rimski tempelj, zdaj cerkev v Rimu, v Italiji, na mestu starejšega templja, ki ga je naročil Mark Agripa v času vladanja cesarja Avgusta (27. pr. n. št.).
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Panteon, Rim
Papeška država
Papeška država je bila država, na čelu katere je bil papež, zaradi česar je bila v teku stoletij svojega obstoja večinoma združena s pojmom Katoliške Cerkve.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Papeška država
Papež Gregor XI.
Gregor XI., rojen kot Pierre Roger de Beaufort je bil katoliški papež; * 1329 grad Maumont (Limousin, okraj Rosiers d'Égletons, Francosko kraljestvo, danes: Francija); † 27. marec 1378, Rim (Italija, Papeška država – danes Vatikan).
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Papež Gregor XI.
Papež Julij II.
Papež Julij II. (rojen kot Giuliano della Rovere z vzdevkom Il Terribile - Strašni), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 5. december 1443, Albissola, (Genovska republika danes Italija); † 21. februar 1513, Rim (Papeška država, danes Italija oziroma Vatikan).
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Papež Julij II.
Pediment
Običajne oblike pedimentov, pogoste v baroku Zgornji del neoklasične grške Nacionalne akademije v Atenah, kaže pediment s skulpturami Pediment kot ''labodji vrat'' v Rev. Ebenezer Gay House, Suffield, Connecticut, 1742 Villa Capra ''La Rotonda'' Pediment je v arhitekturi trikotno čelo, ki tvori naklon strehe nad vhodom (prostora, strehe, ki ga podpirajo stebri, ki vodi do vhoda stavbe); ali podobna oblika se uporablja kot dekoracija nad vrati ali oknom.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Pediment
Peristil
Rekonstrukcija rimskega peristila in atrija v Pompejih Dekoracija v peristilni dvorani v templju Medinet Habu Peristil Dioklecijanove palače v Splitu danes Peristil v Grand Trianon Peristil (grško peristylos, lat. peristylum: obdan s stebri) je notranje dvorišče v templju v Egiptu, v helenistični Grčiji in rimski arhitekturi stebriščna veranda ali odprto stebrišče v stavbi, ki obdaja dvorišče ali atrij, ta pa lahko vsebuje notranji vrt.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Peristil
Perspektiva (likovna umetnost)
Stopnišče v dvotočkovni perspektivi Perspektiva (latinsko prospectare – gledati v daljavo (Točneje iz deležnika prospectivus – ki zagotavlja pogled v daljavo. V srednjem veku je beseda pomenila sposobnost vida (perspectiva naturalis), oziroma način meritve oddaljenosti s pomočjo vmesne višinske točke.) v grafiki je približna predstavitev slike, kot jo vidi oko, običajno na ravni površini (kot je papir).
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Perspektiva (likovna umetnost)
Perugia
Perugia () je s 168.000 prebivalci glavno mesto italijanske dežele Umbrija in središče pokrajine Perugia v osrednji Italiji, ki jo prečka reka Tibera.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Perugia
Perugino
Pietro Perugino, rojen kot Pietro Vannucci, * ok.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Perugino
Pilaster
Detajl pilastra in arhitrava (s stebri na desni) na vhodu knjižnice Mitchell Library v Sydney, Avstralija Par korintskih pilastrov z visoko bazo na dvorcu v Sidneyu, Ohio Pilaster je arhitekturni element v klasični arhitekturi, ki ima le okrasno funkcijo.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Pilaster
Plateresco
Plateresco, (šp. platero - rezbarstvo) je španski dekorativni slog pozne gotike in zgodnje renesanse.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Plateresco
Platon
Pláton (Plátōn), starogrški filozof, * 428/427 pr. n. št., Atene, Grčija, † 348/347 pr. n. št., Atene.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Platon
Portal
Baročni portal Portal (nem.: Portal, lat. portale.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Portal
Portik
Portik zapira trg Santo Stefano, Bologna Pórtik (latinsko: porticus) je v arhitekturi pokrit prostor s stebri na eni ali treh straneh, navadno pred glavnim vhodom v stavbo.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Portik
Potres
San Franciscu leta 1906 Potres je sunkovito nihanje tal, ki nastane zaradi premikanja zemeljskih plošč.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Potres
Poznanj
Grb Poznanja Panorama Panorama starega mestnega jedra Mestni stadion (Poznanj) Poznanj (poljsko Poznań, nemško Posen) je eno najstarejših in največjih mest na Poljskem ter glavno mesto Velikopoljskega vojvodstva.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Poznanj
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Praga
Preddverje
Preddverje sodobne zgradbe Preddverje, tudi vestibul, je predsoba ali majhna avla, ki vodi v večji prostor.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Preddverje
Prezbiterij
Prezbitêrij (angl. chancel) je v cerkveni arhitekturi prostor okoli oltarja, vključno s korom in svetiščem (angl. presbytery), na liturgičnem vzhodnem koncu tradicionalne krščanske cerkvene zgradbe.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Prezbiterij
Protireformacija
Protireformacija (tudi katoliška prenova) je bila notranja preureditev rimskokatoliške cerkve in odgovor na reformacijo.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Protireformacija
Quattrocento
Sandro Botticelli, ''Oznanjenje'', 1489/1490 velja za tipično sliko quattrocenta Kulturni in umetniški dogodki v Italiji v obdobju 1400 do 1499 se skupaj imenujejo quattrocento (italijansko) iz italijanske besede za številko 400, nato pa iz millequattrocento, ki je italijansko za leto 1400.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Quattrocento
Raffaello Santi
''Portret Francesco Maria della Rovere'' (1514), Czartoryski Museum, Krakov (izgubljen med drugo svetovno vojno) Rafael, tudi Raffael da Urbino, Raffaello Santi, Raffaello Sanzio ali Rafaelo, italijanski renesančni slikar in arhitekt visoke renesanse * verjetno 6. april 1483, Urbino, † 6.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Raffaello Santi
Renesansa
Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Renesansa
Republika Nizozemska
Republika sedmih združenih provinc (nizozemsko: Republiek der Zeven Verenigde Provinciën) ali Združene Nizozemske (Verenigde Nederlanden) ali na kratko Republika Nizozemska je zveza formalno suverenih provinc, ki niso hotele imeti nad seboj oblasti monarha in so svoje možnosti videle v svobodnem razvoju trgovine, pomorstva, podjetništva in kmetijstva.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Republika Nizozemska
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Rim
Rimini
Rimini je italijansko obmorsko mesto in glavno mesto pokrajine Rimini v italijanski deželi Emilija - Romanja.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Rimini
Rimska arhitektura
Rímska arhitektúra je sprejela zunanji jezik klasične grške arhitekture za namene starodavnih Rimljanov, vendar se je od grških stavb razlikovala in postala nov arhitekturni slog.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Rimska arhitektura
Rimski beton
Panteon v Rimu, Italija, je primer rimske betonske konstrukcije Rimski beton, ki se imenuje tudi opus caementicium, je material uporabljen v gradbeništvu v času od pozne Rimske republike skozi celotno zgodovino Rimskega cesarstva.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Rimski beton
Rodbina Este
Rodbina Este (italijansko Casa d'Este, prvotno rodbina Welf - Este) je evropska knežja rodbina.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Rodbina Este
Rucellaijeva palača
Rucellaijeva palača je mestna hiša iz 15.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Rucellaijeva palača
Rudolf II. Habsburški
Rudolf II.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Rudolf II. Habsburški
Rustika
Dva različna sloga rustike v Palazzo Medici-Riccardi v Firencah; z gladko oblogo zgoraj in grobo obrnjeno spodaj. V klasični arhitekturi je rustika vrsta zidarske tehnike v kamnu, ki vidnim površinam daje izgled kontrasten teksturi z gladko zaključenimi površinami, iz pravokotnih kamnitih blokov imenovanih klesanec.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Rustika
San Pietro in Montorio
San Pietro in Montorio (Sveti Peter na Zlati gori) je cerkev v Rimu v Italiji, ki ima na svojem dvorišču Tempietto, majhen spominski martyrium (grob), ki ga je zgradil Donato Bramante.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in San Pietro in Montorio
Sebastiano Serlio
Sebastiano Serlio, italijanski manieristični arhitekt, * 6. september 1475, Bologna, † 1554, Fontainebleau Bil je del italijanske ekipe, ki je zgradila palačo Fontainebleau.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Sebastiano Serlio
Sgraffito
Češkem Fasada palače Palazzo Massimo Istoriato v Rimu; avtorja Polidoro da Caravaggio in Maturino da Firenze, 1523. Sgrafitto na nekdanji lekarni v mestu Kladno (Češka republika) Detajl sgrafitta lekarne v Kladnem Segoviji Detajl sgrafitta Privat-Livemonta (Institut Diderot, Bruselj) Sgraffito ali vrezanka (ital.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Sgraffito
Siena
Siena (latinsko: Sena Iulia) je mesto v italijanski deželi Toskani.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Siena
Sikstinska kapela
Sikstinska kapela (latinščina Sacellum Sixtinum; italijansko Cappella Sistina) je kapela v Apostolski palači v Vatikanu in uradna rezidenca papeža.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Sikstinska kapela
Simetrija
Simetríja je lastnost geometrijskih likov, teles, enačb in drugih takšnih predmetov.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Simetrija
Sinjorija
Sinjorija je oblika srednjeveške države, ki se je v 13.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Sinjorija
Skandinavija
Zemljevid, ki prikazuje dve splošni definiciji "Skandinavije"; kulturna, zgodovinska in etnojezikovna regija v severni Evropi Skandinavija (danščina, švedščina in arhaična danonorveščina: Skandinavien; norveščina, ferščina in finščina: Skandinavia; Skandinavía; samijski jezik: Skadesi-suolu, Skađsuâl) je podregija v Severni Evropi z močnimi zgodovinskimi, kulturnimi in jezikovnimi vezmi med njenimi konstitutivnimi narodi.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Skandinavija
Sklepnik
Sklepnik je v arhitekturi element iz kamna ali lesa, oblikovan tudi kot glavič.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Sklepnik
Slavonija
Zemljevid Hrvaške, označena Slavonija Slavonija Slavonija je geografska in zgodovinska panonska pokrajina v severovzhodni Hrvaški in se razprostira vzhodno od območja Križevcev ter Siska med rekama Dravo in Savo, tako da na skrajnem vzhodu doseže tudi Donavo.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Slavonija
Slikarstvo
Slikárstvo je umetniška dejavnost, pri kateri na neko podlago (platno, papir, omet) nanašamo barve.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Slikarstvo
Stade
Stade (uradno Hansestadt Stade, nizozemsko Hansestadt Stood) je mesto v Spodnji Saški na severu Nemčije.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Stade
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Starorimska civilizacija
Steber
Steber v arhitekturi in statiki je konstrukcijski element, ki prenaša težo pritiska od zgoraj na druge konstrukcijske elemente spodaj.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Steber
Stolnica v Pienzi
Sostolnica v Pienzi (italijansko Duomo di Pienza; Concattedrale di Santa Maria Assunta) je rimskokatoliška stolnica, posvečena Marijinemu vnebovzetju v Pienzi v pokrajini Siena v Italiji.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Stolnica v Pienzi
Stolnica v Pisi
Stolnica v Pisi, tudi Stolnica Marijinega Vnebovzetja (italijansko Cattedrale Metropolitana Primaziale di Santa Maria Assunta; Duomo di Pisa) je srednjeveška rimokatoliška stolnica, posvečena Marijinemu vnebovzetju, na trgu Piazza dei Miracoli v Pisi v Italiji.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Stolnica v Pisi
Sveti Peter
Sveti Peter (razločitev) Sveti Peter, izraelski ribič, nato apostol Jezusa Kristusa, prvi rimski škof (papež), mučenec in svetnik, * ?, Betsajda, Galileja, † 64 ali 67, Rim.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Sveti Peter
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Sveto rimsko cesarstvo
Teologija
Sv. Avguštin iz Hipona (354-430), latinski teolog, cerkveni oče, cerkveni pisatelj in filozof iz Severne Afrike. Njegova dela imajo še danes velik vpliv na zahodno krščansko teologijo. Teologija je veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega. Sopomenka besede je tudi bogoslovje.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Teologija
Terakota
Terakota (italijansko terracotta – 'pečena zemlja', iz latinščine terra cocta) je vrsta lončenine, glazirana ali neglazirana keramika na osnovi gline, ko je žgano telo porozno.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Terakota
Transept
Transept je označen s sivo bazilike Lurške Matere Božje v Brestanici Transept je v cerkvenem gradbeništvu prečna ladja, položena pravokotno na vzdolžno ladjo ali ladje cerkve, tako da razdvaja svetišče (oltar, apsido, kor) od ostalega dela cerkve (ladje) in daje tlorisu obliko latinskega križa.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Transept
Travertin
Travertin je dober gradbeni material Travertin je vrsta sedimentne kamnine, ki je sestavljena iz kalcijevega karbonata.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Travertin
Trdnjava
Tloris in prerez idealne trdnjave z različnimi deli in njimi povezani tehnični izrazi Trdnjava je splošni izraz za posebej močno utrjeno mesto z vojaško posadko za obrambo.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Trdnjava
Trondheim
Trondheim (po slovensko; urbano vzhodnonorveško; južni Sami Tråante), zgodovinsko Kaupangen, Nidaros in Trondhjem (lokalna izgovorjava), je mesto in občina v okrožju Trøndelag na Norveškem.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Trondheim
Umetnostna zgodovina
Leda in labod, Cesare da Sesto (1477–1523), olje na les, višina: 69,5 cm, širina: 73,7 cm, med letoma 1505 in 1510 Umétnostna zgodovína je humanistična veda, ki se ukvarja z razvojem likovne umetnosti.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Umetnostna zgodovina
Urbino
Urbino (urbíno) /antično Urbinum Hortense, lat. Urvinum Mataurense, Urbinum Mataurense) je mesto v pokrajini Pesaro e Urbino na severu italijanske dežele Marke. Mesto, ki po stanju na dan 31. december 2005 šteje 15.566 prebivalcev je bilo naseljeno že v predrimski dobi. Ustanovili so ga Umbrijci.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Urbino
Venec (arhitektura)
Gejzon (starogrško γεῖσον, pogosto se zamenja z nekoliko širšim izrazom venec) je arhitekturni element, pomemben zlasti pri grških in rimskih zgradbah, uporablja pa se tudi v arheoloških publikacijah.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Venec (arhitektura)
Višegrad, Madžarska
Višegrad (slovaško Vyšehrad) je mesto na Madžarskem, ki upravno spada v okrožje Szentendre županije Pešta.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Višegrad, Madžarska
Vicenza
Vicenza je mesto v severovzhodni Italiji, v italijanski deželi Benečiji (Veneto), na severnem vznožju Monte Berico, ob reki Bacchiglione.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Vicenza
Vila Medici, Fiesole
Vila Medici v kraju Fiesole pri Firencah je ena najstarejših in najbolje ohranjenih Medičejskih vil, nekoč zelo vplivne italijanske rodbine Medičejcev.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Vila Medici, Fiesole
Villa Almerico Capra, Vicenza
Villa Capra "La Rotonda" je renesančna vila v predmestju Vicenze, v severni Italiji, ki jo je zasnoval Andrea Palladio.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Villa Almerico Capra, Vicenza
Villa Farnesina
Južna fasada Vile Farnesina Villa Farnesina je renesančna primestna vila na ulici Via della Lungara v okrožju Trastevere v Rimu v osrednji Italiji.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Villa Farnesina
Visoka renesansa
V umetnostni zgodovini je visoka renesansa kratko obdobje najbolj izjemne umetniške produkcije v italijanskih državah, zlasti v Rimu, glavnem mestu Papeške države in v Firencah, v času italijanske renesanse.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Visoka renesansa
Vitraj
Vitraj, tudi vitraž, je stekleno, večinoma iz več barvnih elementov sestavljeno okno.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Vitraj
Vitruvij
Vitruvij, Marcus Vitruvius Pollio, rojen 80 do 70 let pr.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Vitruvij
Westminstrska opatija
Westminstrska opatija, uradno imenovana kolegijska cerkev svetega Petra pri Westminstru, je velika, predvsem gotska opatijska cerkev v mestu Westminster v Londonu v Angliji, tik zahodno od Westminstrske palače.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Westminstrska opatija
Zgodovinar
Zgodovinar je človek (raziskovalec), ki (ljubiteljsko ali kot znanstvenik poklicno) raziskuje zgodovino.
Poglej Renesančna arhitektura v Italiji in Zgodovinar
Prav tako znan kot Renesančna arhitektura.
, Erwin Panofsky, Fasetna palača, Federico da Montefeltro, Federico II. Gonzaga, Ferrara, Fiesole, Filipini, Filippo Brunelleschi, Firenška stolnica, Firence, Franc I. Francoski, Friderik II. Danski, Friz, Genova, Geometrija, Giacomo della Porta, Gian Giorgio Trissino, Giorgio Vasari, Giulio Romano, Gotska arhitektura, Grad Heidelberg, Grad Kronborg, Grad Sforzesco, Milano, Grad Vavel, Gradovi v dolini reke Loare, Granada, Greenwich, Grki, Gustav Vasa, Hans Vredeman de Vries, Hansa, Helsingør, Henrik VII. Angleški, Hrvaška, Humanizem, Il Gesù, Inigo Jones, Ivan III. Vasiljevič, Johann Reuchlin, Juraj Dalmatinac, Kamnoseštvo, Kapitel, Kapitolski grič, Köln, Kiparstvo, Klesanec, Kolonada, Kolosalni red, Kolosej, Konstanški koncil, Konstantinov slavolok, Rim, Krakov, Krščanstvo, Križni hodnik, Kristijan IV. Danski, Krogovičje, Kuga, Kupola, Landshut, Latinski križ, Lübeck, Leon Battista Alberti, Leonardo da Vinci, Loara, Lok (arhitektura), Longleat, Ludovico Sforza, Manierizem, Mantova, Marmor, Matija Korvin, München, Medičejci, Medičejska knjižnica, Mehika, Michelangelo Buonarroti, Michelozzo, Milano, Milanska stolnica, Moravska, Moskovski kremelj, Most, Neapelj, Neapeljsko kraljestvo, Norveška, Obok, Ogredje (arhitektura), Ogrska, Opeka, Palača Farnese, Palača Frideriksborg, Palača Karla V., Palača Medici Riccardi, Palača Schifanoia, Palača Te, Panteon, Rim, Papeška država, Papež Gregor XI., Papež Julij II., Pediment, Peristil, Perspektiva (likovna umetnost), Perugia, Perugino, Pilaster, Plateresco, Platon, Portal, Portik, Potres, Poznanj, Praga, Preddverje, Prezbiterij, Protireformacija, Quattrocento, Raffaello Santi, Renesansa, Republika Nizozemska, Rim, Rimini, Rimska arhitektura, Rimski beton, Rodbina Este, Rucellaijeva palača, Rudolf II. Habsburški, Rustika, San Pietro in Montorio, Sebastiano Serlio, Sgraffito, Siena, Sikstinska kapela, Simetrija, Sinjorija, Skandinavija, Sklepnik, Slavonija, Slikarstvo, Stade, Starorimska civilizacija, Steber, Stolnica v Pienzi, Stolnica v Pisi, Sveti Peter, Sveto rimsko cesarstvo, Teologija, Terakota, Transept, Travertin, Trdnjava, Trondheim, Umetnostna zgodovina, Urbino, Venec (arhitektura), Višegrad, Madžarska, Vicenza, Vila Medici, Fiesole, Villa Almerico Capra, Vicenza, Villa Farnesina, Visoka renesansa, Vitraj, Vitruvij, Westminstrska opatija, Zgodovinar.