Odpri v Google MapsKazalo
65 odnosi: Akvadukt (most), Andrea Palladio, Češnja, Basilica Palladiana, Vicenza, Bazilika samostana sv. Marije na Monte Berico, Vicenza, Beluš, Benečija, Benediktinci, Benetke, Družina Visconti, Druga svetovna vojna, Etruščani, Eurogendfor, Frankovsko cesarstvo, Friderik I. Barbarossa, Friderik II. Hohenstaufen, Giovanni Battista Tiepolo, Giovanni Bellini, Grki, Guarino Guarini, Heruli, Huni, Inštitut inženirjev elektrotehnike in elektronike, Italija, Kopenska vojska Združenih držav Amerike, Koruza, Kraljevina Italija, Langobardi, Madžari, Maksimilijan I. Habsburški, Mesto Vicenza in Palladijeve vile v Benečiji, Milano, Minoriti, Muzej, Oglej, Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, Ostrogoti, Padova, Palača, Paolo Veronese, Pšenica, Pediment, Prva svetovna vojna, Računalnik, Renesančna arhitektura v Italiji, Rokoko, Romanska arhitektura, Samostan, Seznam mest v Italiji, Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi, ... Razširi indeks (15 več) »
- Kraji svetovne dediščine v Italiji
- Pokrajina Vicenza - občine
Akvadukt (most)
Akvadukt v Leedsu, Anglija Akvadukt tudi akvedukt je vodni objekt ali mostu podoben objekt za pretok vode, zlasti preko globeli in strug.
Poglej Vicenza in Akvadukt (most)
Andrea Palladio
Andrea Palladio (s pravim imenom Andrea di Pietro della Gondola), italijanski renesančni arhitekt, * 30. november 1508, Padova, † 19. avgust 1580, Maser blizu Trevisa.
Poglej Vicenza in Andrea Palladio
Češnja
Češnja (znanstveno ime Prunus avium) sadno drevo ali njegov sadež.
Poglej Vicenza in Češnja
Basilica Palladiana, Vicenza
Bazilika Palladiana je renesančna stavba na osrednjem Piazza dei Signori v Vicenzi, v severno-vzhodni Italiji.
Poglej Vicenza in Basilica Palladiana, Vicenza
Bazilika samostana sv. Marije na Monte Berico, Vicenza
Bazilika samostana sv.
Poglej Vicenza in Bazilika samostana sv. Marije na Monte Berico, Vicenza
Beluš
Zeleni in beli šparglji, povezani v snopiče, v kakršnih se po navadi prodajajo. Beluš ali špargelj (znanstveno ime Asparagus officinalis) je delikatesna zelenjava z izjemnim, posebnim okusom, ki pa je v največji meri odvisen od kakovosti pridelave.
Poglej Vicenza in Beluš
Benečija
Benečija (v italijanskem izvirniku Veneto, beneško Vèneto), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Vicenza in Benečija
Benediktinci
sv. Benedikt Nursijski, ustanovitelj reda Benediktinci so pripadniki najstarejšega meniškega reda v zahodni Evropi, kratica: OSB.
Poglej Vicenza in Benediktinci
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Poglej Vicenza in Benetke
Družina Visconti
Visconti je priimek dveh pomembnih italijanskih plemiških rodbin iz srednjega veka.
Poglej Vicenza in Družina Visconti
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Vicenza in Druga svetovna vojna
Etruščani
Etruščani so bili predrimsko ljudstvo v osrednji Italiji.
Poglej Vicenza in Etruščani
Eurogendfor
EUROGENDFOR ali Evropske žandarmerije (krajše EGF) je bil uveden na podlagi sporazuma leta 2006 med petimi državami članicami Evropske unije (EU) in sicer: Francija, Italija, Nizozemska, Portugalska in Španija.
Poglej Vicenza in Eurogendfor
Frankovsko cesarstvo
Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.
Poglej Vicenza in Frankovsko cesarstvo
Friderik I. Barbarossa
Friderik I. Barbarossa, cesar Svetega rimskega cesarstva in nemški kralj, * okoli 1122, † 10. junij 1190, Mala Azija.
Poglej Vicenza in Friderik I. Barbarossa
Friderik II. Hohenstaufen
Friderik II. Hohenstaufen, cesar Svetega rimskega cesarstva (1220-1250), kralj Sicilije (1198-1250), nemški kralj (1212-1220), jeruzalemski kralj (1225-1234) in švabski vojvoda (1212-1216), * 26. december 1194 Jesi, Kraljevina Sicilija, danes Italija, † 13. december 1250, Castel Fiorentino pri San Severu, danes Torremaggiore (Foggia, Italija).
Poglej Vicenza in Friderik II. Hohenstaufen
Giovanni Battista Tiepolo
Giovanni Battista Tiepolo (5. marec 1696 – 27. marec 1770), znan tudi kot Giambattista (ali Gianbattista) Tiepolo, je bil italijanski slikar in grafik iz Beneške republike, ki je slikal v baročnem in rokokojskem slogu in velja za pomembnega člana beneške šole iz 18.
Poglej Vicenza in Giovanni Battista Tiepolo
Giovanni Bellini
Giovanni Bellini (ok. 1430 – 26. november 1516) je bil italijanski renesančni slikar, verjetno najbolj znan iz družine beneških slikarjev Bellini.
Poglej Vicenza in Giovanni Bellini
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Vicenza in Grki
Guarino Guarini
Palazzo Carignano v Torinu. Camillo-Guarino Guarini, italijanski arhitekt, * 7. januar 1624, Modena, † 6. marec 1683, Milano.
Poglej Vicenza in Guarino Guarini
Heruli
Selitve Herulov: (1) pradomovina, (2) Azovsko morje, (3) selitve, (4) Dunaj, (5) Ilirija, (6) Skandinavija Heruli (latinsko Heruli), vzhodnogermansko pleme, ki se je v 3.
Poglej Vicenza in Heruli
Huni
Huni so bili azijsko nomadsko ljudstvo.
Poglej Vicenza in Huni
Inštitut inženirjev elektrotehnike in elektronike
Logotip Inštitut inženirjev elektrotehnike in elektronike, znan tudi pod angleško kratico IEEE (Institute of Electrical and Electronics Engineers) je svetovno združenje inženirjev omenjenih strok, ki promovira inženirstvo, ustvarjanje, razvoj, integracijo in pridobivanje znanja na področju električnih, elektronskih in informacijskih tehnologij, računalništva ter sorodnih znanosti.
Poglej Vicenza in Inštitut inženirjev elektrotehnike in elektronike
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Vicenza in Italija
Kopenska vojska Združenih držav Amerike
Kopenska vojska Združenih držav Amerike (angleško United States Army; slovenska kratica KOV ZDA) je del Oboroženih sil Združenih držav Amerike, ki je v glavnem zadolžena za vojaške operacije na kopnem.
Poglej Vicenza in Kopenska vojska Združenih držav Amerike
Koruza
Korúza (znanstveno ime Zea mays) je enoletna žitarica, izvira iz Amerike, s perujskega višavja v Andih, ki je nastala iz naravno rastoče divje koruze.
Poglej Vicenza in Koruza
Kraljevina Italija
Kraljevina Italija je bila država, ki je nastala z združitvijo Italije leta 1861 in je bila z referendumom ukinjena leta 1946, ko jo je nasledila Republika Italija.
Poglej Vicenza in Kraljevina Italija
Langobardi
Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.
Poglej Vicenza in Langobardi
Madžari
Madžari, 21 stoletje Madžari (madžarsko Magyarok), znani tudi kot Ogri, so narod, katerega pripadniki živijo večinoma na Madžarskem.
Poglej Vicenza in Madžari
Maksimilijan I. Habsburški
Maksimilijan I. Habsburški, nemški kralj (1486), cesar Svetega rimskega cesarstva (1508), * 22. marec 1459, Dunajsko Novo mesto, † 12. januar 1519, Wels, Zgornja Avstrija.
Poglej Vicenza in Maksimilijan I. Habsburški
Mesto Vicenza in Palladijeve vile v Benečiji
Mesto Vicenza in Palladijeve vile v Benečiji so del svetovne dediščine v Italiji, ki ščiti stavbe arhitekta Andree Palladia.
Poglej Vicenza in Mesto Vicenza in Palladijeve vile v Benečiji
Milano
Milano (lokalno narečno-lombardsko, v več neitalijanskih jezikih in zastarelo slovensko: Milan), je drugo največje mesto v Italiji in glavno mesto italijanske dežele Lombardije.
Poglej Vicenza in Milano
Minoriti
Minoriti (lat.: Ordo Fratrum Minorum) (OFMConv) so pripadniki ene od treh vej verskega reda manjših bratov, ki ga je ustanovil sveti Frančišek Asiški 29.
Poglej Vicenza in Minoriti
Muzej
Muzéj je ustanova, katere glavna naloga je dokumentiranje, vrednotenje, interpretiranje in raziskovanje, ohranjanje ter preprečevanje škodljivih vplivov, izvajanje konservatorsko-restavratorskih postopkov, upravljanje, omogočanje dostopa in predstavljanje javnosti predmetov premične kulturne dediščine.
Poglej Vicenza in Muzej
Oglej
Oglej (latinsko in italijansko Aquileia, furlansko Aquilee, vzhodno-furlansko Aquilea, staro-furlansko Olee/Olea; beneško-italijansko: Aquiłeja/Aquiłegia) je italijansko mesto v Furlaniji - Julijski krajini.
Poglej Vicenza in Oglej
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
Organizácija Zdrúženih národov za izobraževánje, znánost in kultúro (UNESCO - iz angleškega poimenovanja: United Nations Educational, Scientific and Cultural Organisation) je specializirana agencija znotraj Organizacije združenih narodov, ki je bila ustanovljena 16.
Poglej Vicenza in Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
Ostrogoti
Ostrogoti (latinsko Ostrogothi, Austrogothi) so bili staroveško vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Vicenza in Ostrogoti
Padova
Padova (italijansko Padova, beneško Pàdova) je mesto in občina na severovzhodu Italije v deželi Benečiji.
Poglej Vicenza in Padova
Palača
Palača je razkošna mestna stavba praviloma grajena za javne namene ali pa namenjena bivanju ugledne družine.
Poglej Vicenza in Palača
Paolo Veronese
Paolo Caliari, znan kot Paolo Veronese (1528–1588), je bil italijanski renesančni slikar, ki je deloval v Benetkah.
Poglej Vicenza in Paolo Veronese
Pšenica
Pšenica (znanstveno ime Triticum ssp.) je kulturna rastlina, ki zraste v višino do 1,5 m. Je ena najstarejših kulturnih rastlin na svetu.
Poglej Vicenza in Pšenica
Pediment
Običajne oblike pedimentov, pogoste v baroku Zgornji del neoklasične grške Nacionalne akademije v Atenah, kaže pediment s skulpturami Pediment kot ''labodji vrat'' v Rev. Ebenezer Gay House, Suffield, Connecticut, 1742 Villa Capra ''La Rotonda'' Pediment je v arhitekturi trikotno čelo, ki tvori naklon strehe nad vhodom (prostora, strehe, ki ga podpirajo stebri, ki vodi do vhoda stavbe); ali podobna oblika se uporablja kot dekoracija nad vrati ali oknom.
Poglej Vicenza in Pediment
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Vicenza in Prva svetovna vojna
Računalnik
Računálnik je naprava ali sistem, ki je sposoben izvajati zaporedje operacij (algoritem).
Poglej Vicenza in Računalnik
Renesančna arhitektura v Italiji
Renesančna arhitektura je arhitektura obdobja od zgodnjega 15.
Poglej Vicenza in Renesančna arhitektura v Italiji
Rokoko
Rokoko (1730-1750) je polbaročni umetnostni slog poznega 18.
Poglej Vicenza in Rokoko
Romanska arhitektura
, Oviedo, Španija, leto 848.
Poglej Vicenza in Romanska arhitektura
Samostan
Kataloniji, Španija jezeru Seliger blizu kraja Ostaškov, okrog 1910 Samostan je ustanova posvečenega življenja.
Poglej Vicenza in Samostan
Seznam mest v Italiji
Seznam mest v Italiji.
Poglej Vicenza in Seznam mest v Italiji
Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi
Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi vsebuje spomenike v Evropi, Mali Aziji, na Cipru, vseh Egejskih in Kanarskih otokih in Madeiri, čeprav so nekateri od njih v Aziji oziroma Afriki.
Poglej Vicenza in Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi
Sigismund Luksemburški
Sigismund Luksemburški, ogrski, hrvaški, rimsko-nemški, češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. februar 1368, Nürnberg, † 9. december 1437, Znojmo, južna Moravska.
Poglej Vicenza in Sigismund Luksemburški
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Vicenza in Starorimska civilizacija
Teatro Olimpico
Teatro Olimpico je gledališče v Vicenzi, v Italiji, zgrajeno med letoma 1580 - 1585.
Poglej Vicenza in Teatro Olimpico
Treviso
Treviso (beneško Trevixo, Treviž) je mesto in občina v Benečiji v severni Italiji, glavno mesto pokrajine Treviso.
Poglej Vicenza in Treviso
Tridentinski koncil
Tridentinski koncil je z dolgimi vmesnimi premori potekal osemnajst let (od leta 1545 do leta 1563) in je bil odgovor na reformacijo, ki je v tistem času preplavila pol Evrope.
Poglej Vicenza in Tridentinski koncil
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Poglej Vicenza in Trst
Unescova svetovna dediščina
Stonehenge, ki spada med svetovno kulturmo dediščino. Škocjanske jame Unescova svetovna dediščina zajema območja, objekte in nesnovno dediščino, ki so pod zaščito organizacije UNESCO.
Poglej Vicenza in Unescova svetovna dediščina
Vandali
Vandali so dandanes poznani predvsem zaradi oplenitve Rima leta 455 n. št. Zaradi tega dejanja je še dandanes njihovo ime povezano z vandalizmom. Vandali so bili v zgodovini vzhodnogermansko pleme, ki je izviralo z ozemlja današnje Poljske.
Poglej Vicenza in Vandali
Verona
Zemljevid centra mesta Verona je mesto v severni Italiji, glavno mesto Veronske pokrajine v deželi Benečiji (Veneto) ter sedež škofije Verona.
Poglej Vicenza in Verona
Vicenza (pokrajina)
Pokrajina Vicenza (v italijanskem izvirniku Provincia di Vicenza) je ena od sedmih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Benečija.
Poglej Vicenza in Vicenza (pokrajina)
Villa Almerico Capra, Vicenza
Villa Capra "La Rotonda" je renesančna vila v predmestju Vicenze, v severni Italiji, ki jo je zasnoval Andrea Palladio.
Poglej Vicenza in Villa Almerico Capra, Vicenza
Vincenzo Scamozzi
Vincenzo Scamozzi, italijanski arhitekt in pisec, * 2. september 1548, Vicenza, † 7. avgust 1616, Benetke.
Poglej Vicenza in Vincenzo Scamozzi
Vino
Kozarec rdečega vina. Vino je alkoholna pijača, ki nastane kot rezultat alkoholnega vrenja grozdnega soka oziroma mošta.
Poglej Vicenza in Vino
Vizigoti
Detajl z votivne krone kralja Rekesvinta (653-672) iz gvarazarskega zaklada, razstavljene v Madridu; s krone visi napis RECCESVINTHUS REX OFFERET (ponuja kralj (R)ekesvint); manjkajoča čerka R je v muzeju v Clunyju Orli na fibulah iz 6. stoletja so bili priljubljen motiv med Vizigoti in Gotihttp://art.thewalters.org/detail/77441 The Walters Art Museum Vizigoti (latinsko, ali) ali Zahodni Goti so bili eno od najpomembnejših vzhodnogermanskih plemen, ki se je v 4.
Poglej Vicenza in Vizigoti
173. pehotna brigada (ZDA)
173.
Poglej Vicenza in 173. pehotna brigada (ZDA)