Hitreje kot brskalnik!
65 odnosi: Akvadukt (most), Andrea Palladio, Češnja, Basilica Palladiana, Vicenza, Bazilika samostana sv. Marije na Monte Berico, Vicenza, Beluš, Benečija, Benediktinci, Benetke, Družina Visconti, Druga svetovna vojna, Etruščani, Eurogendfor, Frankovsko cesarstvo, Friderik I. Barbarossa, Friderik II. Hohenstaufen, Giovanni Battista Tiepolo, Giovanni Bellini, Grki, Guarino Guarini, Heruli, Huni, Inštitut inženirjev elektrotehnike in elektronike, Italija, Kopenska vojska Združenih držav Amerike, Koruza, Kraljevina Italija, Langobardi, Madžari, Maksimilijan I. Habsburški, Mesto Vicenza in Palladijeve vile v Benečiji, Milano, Minoriti, Muzej, Oglej, Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, Ostrogoti, Padova, Palača, Paolo Veronese, Pšenica, Pediment, Prva svetovna vojna, Računalnik, Renesančna arhitektura v Italiji, Rokoko, Romanska arhitektura, Samostan, Seznam mest v Italiji, Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi, ..., Sigismund Luksemburški, Starorimska civilizacija, Teatro Olimpico, Treviso, Tridentinski koncil, Trst, Unescova svetovna dediščina, Vandali, Verona, Vicenza (pokrajina), Villa Almerico Capra, Vicenza, Vincenzo Scamozzi, Vino, Vizigoti, 173. pehotna brigada (ZDA). Razširi indeks (15 več) »
Akvadukt (most)
Akvadukt v Leedsu, Anglija Akvadukt tudi akvedukt je vodni objekt ali mostu podoben objekt za pretok vode, zlasti preko globeli in strug.
Novo!!: Vicenza in Akvadukt (most) · Poglej več »
Andrea Palladio
Andrea Palladio (s pravim imenom Andrea di Pietro della Gondola), italijanski renesančni arhitekt, * 30. november 1508, Padova, † 19. avgust 1580, Maser blizu Trevisa.
Novo!!: Vicenza in Andrea Palladio · Poglej več »
Češnja
Češnja (znanstveno ime Prunus avium) sadno drevo ali njegov sadež.
Novo!!: Vicenza in Češnja · Poglej več »
Basilica Palladiana, Vicenza
Bazilika Palladiana je renesančna stavba na osrednjem Piazza dei Signori v Vicenzi, v severno-vzhodni Italiji.
Novo!!: Vicenza in Basilica Palladiana, Vicenza · Poglej več »
Bazilika samostana sv. Marije na Monte Berico, Vicenza
Bazilika samostana sv.
Novo!!: Vicenza in Bazilika samostana sv. Marije na Monte Berico, Vicenza · Poglej več »
Beluš
Zeleni in beli šparglji, povezani v snopiče, v kakršnih se po navadi prodajajo. Beluš ali špargelj (znanstveno ime Asparagus officinalis) je delikatesna zelenjava z izjemnim, posebnim okusom, ki pa je v največji meri odvisen od kakovosti pridelave.
Novo!!: Vicenza in Beluš · Poglej več »
Benečija
Benečija (v italijanskem izvirniku Veneto, beneško Vèneto), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Novo!!: Vicenza in Benečija · Poglej več »
Benediktinci
sv. Benedikt Nursijski, ustanovitelj reda Benediktinci so pripadniki najstarejšega meniškega reda v zahodni Evropi, kratica: OSB.
Novo!!: Vicenza in Benediktinci · Poglej več »
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Novo!!: Vicenza in Benetke · Poglej več »
Družina Visconti
Visconti je priimek dveh pomembnih italijanskih plemiških rodbin iz srednjega veka.
Novo!!: Vicenza in Družina Visconti · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Vicenza in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Etruščani
Etruščani so bili predrimsko ljudstvo v osrednji Italiji.
Novo!!: Vicenza in Etruščani · Poglej več »
Eurogendfor
EUROGENDFOR ali Evropske žandarmerije (krajše EGF) je bil uveden na podlagi sporazuma leta 2006 med petimi državami članicami Evropske unije (EU) in sicer: Francija, Italija, Nizozemska, Portugalska in Španija.
Novo!!: Vicenza in Eurogendfor · Poglej več »
Frankovsko cesarstvo
Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.
Novo!!: Vicenza in Frankovsko cesarstvo · Poglej več »
Friderik I. Barbarossa
Friderik I. Barbarossa, cesar Svetega rimskega cesarstva in nemški kralj, * okoli 1122, † 10. junij 1190, Mala Azija.
Novo!!: Vicenza in Friderik I. Barbarossa · Poglej več »
Friderik II. Hohenstaufen
Friderik II. Hohenstaufen, cesar Svetega rimskega cesarstva (1220-1250), kralj Sicilije (1198-1250), nemški kralj (1212-1220), jeruzalemski kralj (1225-1234) in švabski vojvoda (1212-1216), * 26. december 1194 Jesi, Kraljevina Sicilija, danes Italija, † 13. december 1250, Castel Fiorentino pri San Severu, danes Torremaggiore (Foggia, Italija). Bil je sin Henrika VI. in Konstance Sicilske, zadnje normanske kraljice.
Novo!!: Vicenza in Friderik II. Hohenstaufen · Poglej več »
Giovanni Battista Tiepolo
Giovanni Battista Tiepolo (5. marec 1696 – 27. marec 1770), znan tudi kot Giambattista (ali Gianbattista) Tiepolo, je bil italijanski slikar in grafik iz Beneške republike, ki je slikal v baročnem in rokokojskem slogu in velja za pomembnega člana beneške šole iz 18.
Novo!!: Vicenza in Giovanni Battista Tiepolo · Poglej več »
Giovanni Bellini
Giovanni Bellini (ok. 1430 – 26. november 1516) je bil italijanski renesančni slikar, verjetno najbolj znan iz družine beneških slikarjev Bellini.
Novo!!: Vicenza in Giovanni Bellini · Poglej več »
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Novo!!: Vicenza in Grki · Poglej več »
Guarino Guarini
Palazzo Carignano v Torinu. Camillo-Guarino Guarini, italijanski arhitekt, * 7. januar 1624, Modena, † 6. marec 1683, Milano.
Novo!!: Vicenza in Guarino Guarini · Poglej več »
Heruli
Selitve Herulov: (1) pradomovina, (2) Azovsko morje, (3) selitve, (4) Dunaj, (5) Ilirija, (6) Skandinavija Heruli (latinsko Heruli), vzhodnogermansko pleme, ki se je v 3.
Novo!!: Vicenza in Heruli · Poglej več »
Huni
Huni so bili azijsko nomadsko ljudstvo.
Novo!!: Vicenza in Huni · Poglej več »
Inštitut inženirjev elektrotehnike in elektronike
Logotip Inštitut inženirjev elektrotehnike in elektronike, znan tudi pod angleško kratico IEEE (Institute of Electrical and Electronics Engineers) je svetovno združenje inženirjev omenjenih strok, ki promovira inženirstvo, ustvarjanje, razvoj, integracijo in pridobivanje znanja na področju električnih, elektronskih in informacijskih tehnologij, računalništva ter sorodnih znanosti.
Novo!!: Vicenza in Inštitut inženirjev elektrotehnike in elektronike · Poglej več »
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Novo!!: Vicenza in Italija · Poglej več »
Kopenska vojska Združenih držav Amerike
Kopenska vojska Združenih držav Amerike (angleško United States Army; slovenska kratica KOV ZDA) je del Oboroženih sil Združenih držav Amerike, ki je v glavnem zadolžena za vojaške operacije na kopnem.
Novo!!: Vicenza in Kopenska vojska Združenih držav Amerike · Poglej več »
Koruza
Korúza (znanstveno ime Zea mays) je enoletna žitarica, izvira iz Amerike, s perujskega višavja v Andih, ki je nastala iz naravno rastoče divje koruze.
Novo!!: Vicenza in Koruza · Poglej več »
Kraljevina Italija
Kraljevina Italija je bila država, ki je nastala z združitvijo Italije leta 1861 in je bila z referendumom ukinjena leta 1946, ko jo je nasledila Republika Italija.
Novo!!: Vicenza in Kraljevina Italija · Poglej več »
Langobardi
Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.
Novo!!: Vicenza in Langobardi · Poglej več »
Madžari
Madžari, 21 stoletje Madžari (madžarsko Magyarok), znani tudi kot Ogri, so narod, katerega pripadniki živijo večinoma na Madžarskem.
Novo!!: Vicenza in Madžari · Poglej več »
Maksimilijan I. Habsburški
Maksimilijan I. Habsburški, nemški kralj (1486), cesar Svetega rimskega cesarstva (1508), * 22. marec 1459, Dunajsko Novo mesto, † 12. januar 1519, Wels, Zgornja Avstrija.
Novo!!: Vicenza in Maksimilijan I. Habsburški · Poglej več »
Mesto Vicenza in Palladijeve vile v Benečiji
Mesto Vicenza in Palladijeve vile v Benečiji so del svetovne dediščine v Italiji, ki ščiti stavbe arhitekta Andree Palladia.
Novo!!: Vicenza in Mesto Vicenza in Palladijeve vile v Benečiji · Poglej več »
Milano
Milano (lokalno narečno-lombardsko, v več neitalijanskih jezikih in zastarelo slovensko: Milan), je drugo največje mesto v Italiji in glavno mesto italijanske dežele Lombardije.
Novo!!: Vicenza in Milano · Poglej več »
Minoriti
Minoriti (lat.: Ordo Fratrum Minorum) (OFMConv) so pripadniki ene od treh vej verskega reda manjših bratov, ki ga je ustanovil sveti Frančišek Asiški 29.
Novo!!: Vicenza in Minoriti · Poglej več »
Muzej
Muzéj je ustanova, katere glavna naloga je dokumentiranje, vrednotenje, interpretiranje in raziskovanje, ohranjanje ter preprečevanje škodljivih vplivov, izvajanje konservatorsko-restavratorskih postopkov, upravljanje, omogočanje dostopa in predstavljanje javnosti predmetov premične kulturne dediščine.
Novo!!: Vicenza in Muzej · Poglej več »
Oglej
Oglej (latinsko in italijansko Aquileia, furlansko Aquilee, vzhodno-furlansko Aquilea, staro-furlansko Olee/Olea; beneško-italijansko: Aquiłeja/Aquiłegia) je italijansko mesto v Furlaniji - Julijski krajini.
Novo!!: Vicenza in Oglej · Poglej več »
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
Organizácija Zdrúženih národov za izobraževánje, znánost in kultúro (UNESCO - iz angleškega poimenovanja: United Nations Educational, Scientific and Cultural Organisation) je specializirana agencija znotraj Organizacije združenih narodov, ki je bila ustanovljena 16.
Novo!!: Vicenza in Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo · Poglej več »
Ostrogoti
Ostrogoti (latinsko Ostrogothi, Austrogothi) so bili staroveško vzhodnogermansko ljudstvo.
Novo!!: Vicenza in Ostrogoti · Poglej več »
Padova
Padova (italijansko Padova, beneško Pàdova) je mesto in občina na severovzhodu Italije v deželi Benečiji.
Novo!!: Vicenza in Padova · Poglej več »
Palača
Palača je razkošna mestna stavba praviloma grajena za javne namene ali pa namenjena bivanju ugledne družine.
Novo!!: Vicenza in Palača · Poglej več »
Paolo Veronese
Paolo Caliari, znan kot Paolo Veronese (1528–1588), je bil italijanski renesančni slikar, ki je deloval v Benetkah.
Novo!!: Vicenza in Paolo Veronese · Poglej več »
Pšenica
Pšenica (znanstveno ime Triticum ssp.) je kulturna rastlina, ki zraste v višino do 1,5 m. Je ena najstarejših kulturnih rastlin na svetu.
Novo!!: Vicenza in Pšenica · Poglej več »
Pediment
Običajne oblike pedimentov, pogoste v baroku Zgornji del neoklasične grške Nacionalne akademije v Atenah, kaže pediment s skulpturami Pediment kot ''labodji vrat'' v Rev. Ebenezer Gay House, Suffield, Connecticut, 1742 Villa Capra ''La Rotonda'' Pediment je v arhitekturi trikotno čelo, ki tvori naklon strehe nad vhodom (prostora, strehe, ki ga podpirajo stebri, ki vodi do vhoda stavbe); ali podobna oblika se uporablja kot dekoracija nad vrati ali oknom.
Novo!!: Vicenza in Pediment · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Vicenza in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Računalnik
Računálnik je naprava ali sistem, ki je sposoben izvajati zaporedje operacij (algoritem).
Novo!!: Vicenza in Računalnik · Poglej več »
Renesančna arhitektura v Italiji
Renesančna arhitektura je arhitektura obdobja od zgodnjega 15.
Novo!!: Vicenza in Renesančna arhitektura v Italiji · Poglej več »
Rokoko
Rokoko (1730-1750) je polbaročni umetnostni slog poznega 18.
Novo!!: Vicenza in Rokoko · Poglej več »
Romanska arhitektura
, Oviedo, Španija, leto 848.
Novo!!: Vicenza in Romanska arhitektura · Poglej več »
Samostan
Kataloniji, Španija jezeru Seliger blizu kraja Ostaškov, okrog 1910 Samostan je ustanova posvečenega življenja.
Novo!!: Vicenza in Samostan · Poglej več »
Seznam mest v Italiji
Seznam mest v Italiji.
Novo!!: Vicenza in Seznam mest v Italiji · Poglej več »
Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi
Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi vsebuje spomenike v Evropi, Mali Aziji, na Cipru, vseh Egejskih in Kanarskih otokih in Madeiri, čeprav so nekateri od njih v Aziji oziroma Afriki.
Novo!!: Vicenza in Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi · Poglej več »
Sigismund Luksemburški
Sigismund Luksemburški, ogrski, hrvaški, rimsko-nemški, češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. februar 1368, Nürnberg, † 9. december 1437, Znojmo, južna Moravska.
Novo!!: Vicenza in Sigismund Luksemburški · Poglej več »
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Novo!!: Vicenza in Starorimska civilizacija · Poglej več »
Teatro Olimpico
Teatro Olimpico je gledališče v Vicenzi, v Italiji, zgrajeno med letoma 1580 - 1585.
Novo!!: Vicenza in Teatro Olimpico · Poglej več »
Treviso
Treviso (beneško Trevixo, Treviž) je mesto in občina v Benečiji v severni Italiji, glavno mesto pokrajine Treviso.
Novo!!: Vicenza in Treviso · Poglej več »
Tridentinski koncil
Tridentinski koncil je z dolgimi vmesnimi premori potekal osemnajst let (od leta 1545 do leta 1563) in je bil odgovor na reformacijo, ki je v tistem času preplavila pol Evrope.
Novo!!: Vicenza in Tridentinski koncil · Poglej več »
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Novo!!: Vicenza in Trst · Poglej več »
Unescova svetovna dediščina
Stonehenge, ki spada med svetovno kulturmo dediščino. Škocjanske jame Unescova svetovna dediščina zajema območja, objekte in nesnovno dediščino, ki so pod zaščito organizacije UNESCO.
Novo!!: Vicenza in Unescova svetovna dediščina · Poglej več »
Vandali
Vandali so dandanes poznani predvsem zaradi oplenitve Rima leta 455 n. št. Zaradi tega dejanja je še dandanes njihovo ime povezano z vandalizmom. Vandali so bili v zgodovini vzhodnogermansko pleme, ki je izviralo z ozemlja današnje Poljske.
Novo!!: Vicenza in Vandali · Poglej več »
Verona
Zemljevid centra mesta Verona je mesto v severni Italiji, glavno mesto Veronske pokrajine v deželi Benečiji (Veneto) ter sedež škofije Verona.
Novo!!: Vicenza in Verona · Poglej več »
Vicenza (pokrajina)
Pokrajina Vicenza (v italijanskem izvirniku Provincia di Vicenza) je ena od sedmih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Benečija.
Novo!!: Vicenza in Vicenza (pokrajina) · Poglej več »
Villa Almerico Capra, Vicenza
Villa Capra "La Rotonda" je renesančna vila v predmestju Vicenze, v severni Italiji, ki jo je zasnoval Andrea Palladio.
Novo!!: Vicenza in Villa Almerico Capra, Vicenza · Poglej več »
Vincenzo Scamozzi
Vincenzo Scamozzi, italijanski arhitekt in pisec, * 2. september 1548, Vicenza, † 7. avgust 1616, Benetke.
Novo!!: Vicenza in Vincenzo Scamozzi · Poglej več »
Vino
Kozarec rdečega vina. Vino je alkoholna pijača, ki nastane kot rezultat alkoholnega vrenja grozdnega soka oziroma mošta.
Novo!!: Vicenza in Vino · Poglej več »
Vizigoti
Detajl z votivne krone kralja Rekesvinta (653-672) iz gvarazarskega zaklada, razstavljene v Madridu; s krone visi napis RECCESVINTHUS REX OFFERET (ponuja kralj (R)ekesvint); manjkajoča čerka R je v muzeju v Clunyju Orli na fibulah iz 6. stoletja so bili priljubljen motiv med Vizigoti in Gotihttp://art.thewalters.org/detail/77441 The Walters Art Museum Vizigoti (latinsko, ali) ali Zahodni Goti so bili eno od najpomembnejših vzhodnogermanskih plemen, ki se je v 4.
Novo!!: Vicenza in Vizigoti · Poglej več »
173. pehotna brigada (ZDA)
173.
Novo!!: Vicenza in 173. pehotna brigada (ZDA) · Poglej več »
