Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Oglej

Index Oglej

Oglej (latinsko in italijansko Aquileia, furlansko Aquilee, vzhodno-furlansko Aquilea, staro-furlansko Olee/Olea; beneško-italijansko: Aquiłeja/Aquiłegia) je italijansko mesto v Furlaniji - Julijski krajini.

40 odnosi: Alpe, Atila, Bazilika Marijinega vnebovzetja in svetega Mohorja in Fortunata, Oglej, Beneška republika, Dioklecijan, Drava, Epitaf, Forum, Furlanščina, Furlanija, Furlanija - Julijska krajina, Gaj Avgust Oktavijan, Gradež (Italija), Habsburška monarhija, Henrik IV. Nemški, Huni, Italija, Italijanščina, Jadransko morje, Julijan (rimski cesar), Klavdij I., Kolon, Krščanstvo, Lapidarij, Latinščina, Mavzolej, Mesto, Milanski edikt, Misijonar, Mohor in Fortunat, Municipij, Nadškofija Gorica, Nadiža, Oglejski patriarhat, Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, Seznam mest v Italiji, Sveti Marko, Sveto rimsko cesarstvo, Ter (reka), Triumvirat.

Alpe

Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.

Novo!!: Oglej in Alpe · Poglej več »

Atila

Atila (gotsko attila, slovensko očka), hunski vojskovodja, * Kavkaz, okoli 406, † Panonija 16. marca 453.

Novo!!: Oglej in Atila · Poglej več »

Bazilika Marijinega vnebovzetja in svetega Mohorja in Fortunata, Oglej

Bazilika Marijinega vnebovzetja in svetega Mohorja in Fortunata v Ogleju je bazilika in nekdanja stolnica Oglejskega patriarhata.

Novo!!: Oglej in Bazilika Marijinega vnebovzetja in svetega Mohorja in Fortunata, Oglej · Poglej več »

Beneška republika

Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.

Novo!!: Oglej in Beneška republika · Poglej več »

Dioklecijan

Dioklecijan (latinsko), rimski cesar med letoma 284 in 305, * okoli 245, Dalmacija;, † 311, Split.

Novo!!: Oglej in Dioklecijan · Poglej več »

Drava

Drava je reka v Srednji Evropi, desni pritok Donave.

Novo!!: Oglej in Drava · Poglej več »

Epitaf

Primer epitafa Epitaf (izraz v stari grščini pomeni "na nagrobnem kamnu (spomeniku)") je nagrobnik, nagrobno besedilo, navadno napisano v spomin oziroma počastitev umrlega.

Novo!!: Oglej in Epitaf · Poglej več »

Forum

Forum v Jerashu, Jordanija; stebri so ostanki pokritega hodnika (stoa), kamor so trgovci v slabem vremenu postavili svoje stojnice Forum (lat. forum, mn. fora, dobesedno "mesto na prostem") je bil v Starem Rimu sprva naziv za ograjen prostor pred grobom, kasneje pa je dobil več pomenov.

Novo!!: Oglej in Forum · Poglej več »

Furlanščina

Brez opisa.

Novo!!: Oglej in Furlanščina · Poglej več »

Furlanija

Furlanija (furlansko Friûl) je pokrajina v severovzhodni Italiji, ki sestavlja večino italijanske dežele Furlanija - Julijska krajina.

Novo!!: Oglej in Furlanija · Poglej več »

Furlanija - Julijska krajina

Furlanija - Julijska krajina (narečno beneško-italijansko Friul-Venesia Julia) je ena od dvajsetih dežel Italije in ena od petih dežel s posebnim statutom.

Novo!!: Oglej in Furlanija - Julijska krajina · Poglej več »

Gaj Avgust Oktavijan

Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan.

Novo!!: Oglej in Gaj Avgust Oktavijan · Poglej več »

Gradež (Italija)

Gradež, (italijansko: Grado, furlansko: Grau) je mesto, pristanišče in sedež istoimenske občine z okoli 9.000 prebivalci v italijanski deželi Furlaniji - Julijski krajini.

Novo!!: Oglej in Gradež (Italija) · Poglej več »

Habsburška monarhija

Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.

Novo!!: Oglej in Habsburška monarhija · Poglej več »

Henrik IV. Nemški

Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso. Rimsko-nemški kralj je postal šestleten. Posvetno in cerkveno plemstvo je znalo njegovo mladoletnost dobro izkoristiti v svoj prid. Takoj ko je petnajstleten zavladal samostojno, je skušal Henrik kraljevemu položaju, nekoliko nespretno in z opiranjem na nižje plemstvo, povrniti nekdanji ugled. Pri tem se mu je uprlo saško plemstvo. Henriku je uspelo zadušiti saški upor, a se je takoj za tem zapletel v spor s papežem Gregorjem VII., ki je Henrika izobčil. Izobčenje je dalo legitimnost nameri najvplivnejših nemških knezov, da kralja odstavijo. Da bi se temu izognil, se je osebno ponižal in šel prosit papeža v Canosso za odpuščanje, ki ga je tudi dobil (januarja 1077). Kljub temu so nemški knezi izvolili protikralja, Rudolfa Švabskega. Kralj in protikralj sta se nekaj let bojevala brez odločitve. Gregor VII. je Henrika ponovno izobčil. Leta 1080 pa je prišlo do odločitve: protikralj je v boju padel, Henrik pa je z vojaškim pohodom v Italijo pregnal Gregorja VII. iz Rima, postavil za protipapeža Klemena III. in se pustil od njega kronati za cesarja. Leta 1087 je dobil Henrik še močnejšega nasprotnika, diplomatsko spretnega papeža Urbana II., ki je z novim elanom nadaljeval Gregorjev boj. Proti njemu Henrik z vojsko, ki jo je ponovno pripeljal v Italijo, ni uspel. Nasprotno, papež je s pozivom na križarsko vojno pridobil večji del evropskega plemstva. Na svojo stran je pridobil tudi Henrikovega sina Konrada, ki ga je malo pred tem dal oče kronati za nemškega kralja. Henrik se tako niti ni mogel vrniti domov, dokler leta 1087 močni Welfi, gospodarji Bavarske, razočarani nad sodelovanjem s papežem, niso prestopili nazaj na Henrikovo stran; Henriku so odprli alpske prelaze in lahko se je vrnil v Nemčijo. V Nemčiji je polagoma spet uveljavil svojo oblast, odstavil Konrada in za svojega naslednika določil drugega sina, Henrika V. Leta 1099 je umrl papež Urban II. in leto za njim tudi protipapež. Cerkvenega razkola ni bilo več in Henrik je iskal pot do sprave. Vendar Urbanov naslednik, papež Pashal II., za to ni imel posluha. Avtoriteta izobčenega kralja je vse boj kopnela tudi v Nemčiji. Leta 1104 ga je izdal še drugi sin, Henrik V., in stopil na čelo bavarskih upornikov. S prevaro je prijel očeta in ga prisilil, da se je odpovedal prestolu.

Novo!!: Oglej in Henrik IV. Nemški · Poglej več »

Huni

Huni so bili azijsko nomadsko ljudstvo.

Novo!!: Oglej in Huni · Poglej več »

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Novo!!: Oglej in Italija · Poglej več »

Italijanščina

Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.

Novo!!: Oglej in Italijanščina · Poglej več »

Jadransko morje

NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.

Novo!!: Oglej in Jadransko morje · Poglej več »

Julijan (rimski cesar)

Julijan (grško Φλάβιος Κλαύδιος Ἰουλιανός Αὔγουστος, latinsko), znan tudi kot Julijan Odpadnik in Julijan Filozof, je bil filozof in grški pisec in od leta 360 do 363 rimski cesar, * 331/332, Konstantinopel, † 26. junij 363, Maranga ob Tigrisu, Mezopotamija.

Novo!!: Oglej in Julijan (rimski cesar) · Poglej več »

Klavdij I.

Tiberij Klavdij Neron Druz Germanik (latinsko Tiberius Claudius Nero Drusus Germanicus; krajše Klavdij I.), rimski cesar, * 1. avgust 10 pr. n. št., Lugdunum, Lugdunska Galija, † 13. oktober 54, Rim.

Novo!!: Oglej in Klavdij I. · Poglej več »

Kolon

Kólon (lat. colon) je del debelega črevesa med slepim črevesom in danko.

Novo!!: Oglej in Kolon · Poglej več »

Krščanstvo

Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.

Novo!!: Oglej in Krščanstvo · Poglej več »

Lapidarij

Budimpešti Čakovcu Lapidarij (lapidarium, kamen) je poseben prostor v muzeju, kjer se zbirajo in hranijo stari kamniti spomeniki ali napisi vklesani v kamen.

Novo!!: Oglej in Lapidarij · Poglej več »

Latinščina

Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.

Novo!!: Oglej in Latinščina · Poglej več »

Mavzolej

Mavzoléj je običajno razkošna stavba, praviloma namenjena za grobnico, ki kot spomenik obdaja prostor za pokop (grobnico).

Novo!!: Oglej in Mavzolej · Poglej več »

Mesto

Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.

Novo!!: Oglej in Mesto · Poglej več »

Milanski edikt

Konstantin I. Veliki, bron, 4. stoletje tetrarhij. Palača, ki jo je v glavnini zgradil Maksimijan, Dioklecijanov socesar, je predstavljala velik kompleks z mnogimi zgradbami, vrtovi, dvorišči, tako za javno kot za privatno življenje cesarja - za potrebe dvora, cesarjeve družine in državnega uradništva. Romarska medalja iz Metza, 1913 Milanski edikt je verski tolerančni edikt iz leta 313, ki je izenačil kristjane v Rimskem cesarstvu s pripadniki drugih verstev, kar je zanje pomenilo svobodo verovanja in poslednično prekinitev preganjanja.

Novo!!: Oglej in Milanski edikt · Poglej več »

Misijonar

Misijonar je oseba, ki širi krščansko vero med nekristjani, v katoliški cerkvi zlasti duhovnik ali redovnik.

Novo!!: Oglej in Misijonar · Poglej več »

Mohor in Fortunat

Mohor in Fortunat (furlansko Macôr e Fortunât), oglejska svetnika in mučenca, Mohor naj bi bil po izročilu prvi oglejski škof, Fortunat pa njegov diakon, † 70, Oglej.

Novo!!: Oglej in Mohor in Fortunat · Poglej več »

Municipij

Municipij (latinsko municipium, mn. municipia iz latinskega munus - darilo, dolžnost, služba in capio – vzamem) je bil v rimski državi naziv drugorazrednega mesta, ki je imelo nižji položaj kot kolonija (latinsko colonia).

Novo!!: Oglej in Municipij · Poglej več »

Nadškofija Gorica

Nadškofija Gorica je nadškofija Rimskokatoliške cerkve v Italiji, ki je bila ustanovljena 30.

Novo!!: Oglej in Nadškofija Gorica · Poglej več »

Nadiža

Nadiža (italijansko: Natisone, starolat. tudi Natissa, furlansko: Nadison, beneškoslovensko narečno: Nediža) je 60 km dolga reka, ki nastane z združitvijo potokov Rio Bianco/Beli potok ter mejnega Črnega potoka/Rio Nero v Breginjskem kotu na slovensko-italijanski državni meji.

Novo!!: Oglej in Nadiža · Poglej več »

Oglejski patriarhat

''Oglejska bazilika'', nekdaj sedež patriarhata Oglejski patriarhat je zgodovinsko ime za ozemlje pod cerkveno in posvetno oblastjo patriarhov iz Ogleja, ki je bilo zelo pomembno predvsem zaradi geostrateške lege med Alpami in Jadranom.

Novo!!: Oglej in Oglejski patriarhat · Poglej več »

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo

Organizácija Zdrúženih národov za izobraževánje, znánost in kultúro (UNESCO - iz angleškega poimenovanja: United Nations Educational, Scientific and Cultural Organisation) je specializirana agencija znotraj Organizacije združenih narodov, ki je bila ustanovljena 16.

Novo!!: Oglej in Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo · Poglej več »

Seznam mest v Italiji

Seznam mest v Italiji.

Novo!!: Oglej in Seznam mest v Italiji · Poglej več »

Sveti Marko

Sveti Marko Evangelist, krščanski svetnik in domnevni avtor Evangelija po Marku.

Novo!!: Oglej in Sveti Marko · Poglej več »

Sveto rimsko cesarstvo

Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.

Novo!!: Oglej in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »

Ter (reka)

Ter je reka v Videmski v deželi Furlanija - Julijska krajina, v severnovzhodni Italiji.

Novo!!: Oglej in Ter (reka) · Poglej več »

Triumvirat

Triumvirat (latinsko triumvirātus iz trēs – tri in vir – moški) je politični režim, v katerem vladajo trije vplivni posamezniki – triumviri.

Novo!!: Oglej in Triumvirat · Poglej več »

Preusmerja sem:

Akvilej, Akvileja, Aquileia.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »