34 odnosi: Alemani, Antiohija, Šapur II., Bitinija, Filozofija, Franki, Galija, Grščina, Jezus Kristus, Jovijan, Köln, Konstancij II., Konstans, Konstantin II., Konstantinopel, Krščanstvo, Ktezifon, Latinščina, Mezopotamija (rimska provinca), Milan, Nikomedija, Oglej, Pariz, Rimsko cesarstvo, Sasanidsko cesarstvo, Seznam bizantinskih cesarjev, Seznam rimskih cesarjev, Tarz, Teozofija, Tigris, 26. junij, 331, 360, 363.
Alemani
Območje, naseljeno z Alemani, in mesta rimsko-alemanskih bitk od 3. do 6. stoletja Srednja Evropa v poznem 5. stoletju Alemani so bili germanska zveza plemen, ki so živeli okoli zgornje Majne, reke, ki je ena največjih pritokov Rena na ozemlju, ki je danes del Nemčije.
Novo!!: Julijan (rimski cesar) in Alemani · Poglej več »
Antiohija
Antiohija ob Orontu (/ ˈæntiˌɒk /; starogrško Ἀντιόχεια ὶπὶ Ὀρόντου, Antiókheia hē epì Oróntou; tudi Sirska Antiohija) je bilo staro grško mesto na vzhodni strani reke Oront.
Novo!!: Julijan (rimski cesar) in Antiohija · Poglej več »
Šapur II.
Šapur II. (srednjeperzijsko 𐭱𐭧𐭯𐭥𐭧𐭥𐭩 Šābuhr, novoperzijsko شاپور, Šāpur) znan tudi kot Šapur II.
Novo!!: Julijan (rimski cesar) in Šapur II. · Poglej več »
Bitinija
Bitinija je bila antična pokrajina, kraljestvo, perzijska satrapija in rimska provinca v severozahodni Mali Aziji.
Novo!!: Julijan (rimski cesar) in Bitinija · Poglej več »
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Novo!!: Julijan (rimski cesar) in Filozofija · Poglej več »
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Novo!!: Julijan (rimski cesar) in Franki · Poglej več »
Galija
Galija na predvečer galskih vojn. Rimska etnografija je delila Galijo na pet delov: Cisalpska, Narbonska, Akvitanska, Keltska in Belgijska Galija. Galija, del Zahodne Evrope, ki je v železni in rimski dobi obsegal sedanjo Francijo, Luksemburg, Belgijo, večino Švice in zahodni del Italije ter dele Nizozemske in Nemčije na levem bregu Rena.
Novo!!: Julijan (rimski cesar) in Galija · Poglej več »
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Novo!!: Julijan (rimski cesar) in Grščina · Poglej več »
Jezus Kristus
Jezus Kristus (v stari slovenski ljudski različici Jezuš Kristuš, iz in (v pomenu Maziljeni), tudi Jezus iz Nazareta ali Jezus Nazarečan, v krščanstvu osrednja osebnost, Božji sin, odrešenik in mesija, v islamu prerok, * ok. 4 pr. n. št., Betlehem, Judeja, † leta 30 ali 33. Večina sodobnih poznavalcev antike se strinja, da je Jezus dejansko obstajal in da je bil judovski rabin iz Galileje, ki je ustno razširjal svoj nauk. Krstil ga je Janez Krstnik. Križan je bil v Jeruzalemu po ukazu rimskega prefekta Poncija Pilata. Učenjaki so osnovali več portretov zgodovinskega Jezusa, ki ga pogosto prikazujejo kot nosilca ene od naslednjih vlog: voditelj apokaliptičnega gibanja, mesija, karizmatični zdravilec, čudodelec, modrec in filozof ali družbeni reformator, ki se je zavzemal za enakost vseh ljudi. Primerjali so novozavezne zapise z nekrščanskimi zgodovinskimi zapisi, da bi sestavili kronologijo Jezusovega življenja. Najširše uporabljena koledarska doba, v kateri je trenutno leto (okrajšano kot Anno Domini (n. št.), temelji na srednjeveški oceni leta Jezusovega rojstva. Kristjani verujejo, da je Jezus v svetu edinstvenega pomena. Krščanska doktrina vključuje tudi verovanje, da je bil Jezus spočet od Svetega Duha, rojen Devici, da je delal čudeže, ustanovil krščansko Cerkev, umrl na križu kot daritev v spravo za grehe, vstal od mrtvih in šel v nebesa, od koder se bo vrnil ob koncu časov. Velik del krščanstva časti Jezusa kot utelešenega Božjega sina, drugo od treh oseb Svete Trojice. Nekaj krščanskih skupnosti zavrača trinitaričnost, deloma ali v celoti, kot neskripturalno. Islam Jezusa (navadno prečrkovanega kot Isa) dojema kot pomembnega preroka in mesijo. Za muslimane je Jezus prinašalec prerok in sporočevalec ter otrok deviškega rojstva, vendar ne božjega, niti ni umrl zaradi križanja. Judje zavračajo verovanje, da je Jezus pričakovani Mesija, saj ni izpolnil mesijanskih prerokb iz Tanaka.
Novo!!: Julijan (rimski cesar) in Jezus Kristus · Poglej več »
Jovijan
Jovijan (latinsko grško Ἰοβιανός) je bil leta 363-364 cesar Rimskega cesarstva, * 331, † 17. februar 364.
Novo!!: Julijan (rimski cesar) in Jovijan · Poglej več »
Köln
Köln (kölnsko Kölle, slovenski poskus, ki pa ni obstal, tudi Kelmorajn) je največje mesto v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija in četrto največje mesto v Nemčiji (po Berlinu, Hamburgu in Münchnu).
Novo!!: Julijan (rimski cesar) in Köln · Poglej več »
Konstancij II.
Konstancij II. (latinsko: Flavius Julius Constantius Augustus), cesar Rimskega cesarstva od leta 337 do 361, * 7.
Novo!!: Julijan (rimski cesar) in Konstancij II. · Poglej več »
Konstans
Konstans (grško Κώνστας Α', latinsko),Jones, str.
Novo!!: Julijan (rimski cesar) in Konstans · Poglej več »
Konstantin II.
Konstantin II. (latinsko: Flavius Claudius Constantinus Augustus),Jones, str.
Novo!!: Julijan (rimski cesar) in Konstantin II. · Poglej več »
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Novo!!: Julijan (rimski cesar) in Konstantinopel · Poglej več »
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Novo!!: Julijan (rimski cesar) in Krščanstvo · Poglej več »
Ktezifon
Ktezifon (grško /Ktēsifōn/, perzijsko ایوان مدائن - تيسفون, /tɛsɨfɒn/), prestolnica perzijskega arsakidskega Partskega cesarstva (perzijsko اشکانيان) in Sasanidskega cesarstva (perzijsko ساسانيان) in eno od največjih mest v antični Mezopotamiji.
Novo!!: Julijan (rimski cesar) in Ktezifon · Poglej več »
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Novo!!: Julijan (rimski cesar) in Latinščina · Poglej več »
Mezopotamija (rimska provinca)
Mezopotamija, ime dveh rimskih provinc na ozemlju med Evfratom in Tigrisom.
Novo!!: Julijan (rimski cesar) in Mezopotamija (rimska provinca) · Poglej več »
Milan
Milan je lahko.
Novo!!: Julijan (rimski cesar) in Milan · Poglej več »
Nikomedija
Nikomedija (današnji İzmit) je mesto v severozahodni Mali Aziji na skrajnem koncu zaliva Astacus (İzmit) v Propontu (Marmarsko morje).
Novo!!: Julijan (rimski cesar) in Nikomedija · Poglej več »
Oglej
Oglej (latinsko in italijansko Aquileia, furlansko Aquilee, vzhodno-furlansko Aquilea, staro-furlansko Olee/Olea; beneško-italijansko: Aquiłeja/Aquiłegia) je italijansko mesto v Furlaniji - Julijski krajini.
Novo!!: Julijan (rimski cesar) in Oglej · Poglej več »
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Novo!!: Julijan (rimski cesar) in Pariz · Poglej več »
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Novo!!: Julijan (rimski cesar) in Rimsko cesarstvo · Poglej več »
Sasanidsko cesarstvo
|conventional_long_name.
Novo!!: Julijan (rimski cesar) in Sasanidsko cesarstvo · Poglej več »
Seznam bizantinskih cesarjev
Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.
Novo!!: Julijan (rimski cesar) in Seznam bizantinskih cesarjev · Poglej več »
Seznam rimskih cesarjev
Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata. Rimski cesar je dokaj sodoben pojem, ki uspešno opisuje položaj posameznikov, ki so imeli vrhovno oblast v Rimskem cesarstvu.
Novo!!: Julijan (rimski cesar) in Seznam rimskih cesarjev · Poglej več »
Tarz
Tarz (turško Tarsus, hetitsko Tarsa, grško Ταρσός, Tarsós, armensko Տարսոն Tarson, hebrejsko תרשיש Ṭarśīś, arabsko طَرَسُوس Ṭarsūs) je zgodovinsko mesto v južni osrednji Turčiji približno 20 km severno od sredozemske obale.
Novo!!: Julijan (rimski cesar) in Tarz · Poglej več »
Teozofija
Teozofija (božanska modrost), se je razvila v 19.
Novo!!: Julijan (rimski cesar) in Teozofija · Poglej več »
Tigris
Tigris v Mosulu, Irak Tígris (staroperzijsko Tigr, sirsko aramejsko Deqlath, arabsko دجلة, Didžla, turško Dicle; biblično Hiddeqel) je reka, ki teče na vzhodu nekdanje Mezopotamije.
Novo!!: Julijan (rimski cesar) in Tigris · Poglej več »
26. junij
26.
Novo!!: Julijan (rimski cesar) in 26. junij · Poglej več »
331
331 (CCCXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Julijan (rimski cesar) in 331 · Poglej več »
360
360 (CCCLX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Julijan (rimski cesar) in 360 · Poglej več »
363
363 (CCCLXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Julijan (rimski cesar) in 363 · Poglej več »