Kazalo
61 odnosi: Alemani, Alemanija, Amijan Marcelin, Antiohija, Apolon, Apostazija, Ardašir II., Atanazij Veliki, Avrelij Viktor, Île de la Cité, Šapur II., Bazilisk (bizantinski cesar), Cezar (naslov), Ciril Jeruzalemski, Delfi, Dioklecijanovo preganjanje, Dioniz, Evtropij, Frankovsko cesarstvo, Goti, Gracijan (rimski cesar), Habur, Halkedon, Hamavi, Helenizem (religija), Jovijan, Kibela, Klavdij Galen, Konstancij Gal, Konstancij II., Konstantinska dinastija, Korduena, Ktezifon, Lutecija, Mainz, Meniška skupnost na gori Atos, Oglej, Palais de la Cité, Papež Julij I., Partenon, Preganjanje kristjanov v rimskem cesarstvu, Pretorska prefektura Ilirik, Pretorska prefektura Italija, Rimsko cesarstvo, Saraceni, Sasanidsko cesarstvo, Sens, Seznam bizantinskih cesarjev, Seznam rimskih cesarjev, Seznam rimskih filozofov, ... Razširi indeks (11 več) »
Alemani
Območje, naseljeno z Alemani, in mesta rimsko-alemanskih bitk od 3. do 6. stoletja Srednja Evropa v poznem 5. stoletju Alemani so bili germanska zveza plemen, ki so živeli okoli zgornje Majne, reke, ki je ena največjih pritokov Rena na ozemlju, ki je danes del Nemčije.
Poglej Julijan (rimski cesar) in Alemani
Alemanija
Alemanija ali Alamanija je ime za zgodovinsko območje, na katerem so v pozni antiki in zgodnjem srednjem veku živeli Alemani, germanski narod, po katerem je dobila ime.
Poglej Julijan (rimski cesar) in Alemanija
Amijan Marcelin
Amijan Marcelin (latinsko) je bil rimski vojak in zgodovinar, ki je napisal predzadnje ohranjeno veliko zgodovinsko poročilo (pred Prokopijem) z naslovom Res Gestae, * okoli 330, morda Antiohija, Rimsko cesarstvo, † okoli 391-400, Rim, Rimsko cesarstvo.
Poglej Julijan (rimski cesar) in Amijan Marcelin
Antiohija
Antiohija ob Orontu (/ ˈæntiˌɒk /; starogrško Ἀντιόχεια ὶπὶ Ὀρόντου, Antiókheia hē epì Oróntou; tudi Sirska Antiohija) je bilo staro grško mesto na vzhodni strani reke Oront.
Poglej Julijan (rimski cesar) in Antiohija
Apolon
Apólon (grško Απόλλων, pomeni rušilec, uničevalec, a tudi odvračalec nesreč) je bog lokostrelstva, sonca in glasbe.
Poglej Julijan (rimski cesar) in Apolon
Apostazija
Apostáza (po SSKJ apostazíja) v kontekstu verskih skupnosti pomeni izstop ali prenehanje članstva po volji verujočega (versko odpadništvo).
Poglej Julijan (rimski cesar) in Apostazija
Ardašir II.
Ardašir II. (srednjeperzijsko 𐭠𐭥𐭲𐭧𐭱𐭲𐭥, novoperzijsko اردشیر نیکوکار, Ardašir) je bil enajsti kralj (šah) iranskega Sasanidskega cesarstva, ki je vladal med letoma 379 in 383, * 309/310, † 383.
Poglej Julijan (rimski cesar) in Ardašir II.
Atanazij Veliki
Sveti Atanazij Veliki (grško: Ἀθανάσιος, Athanásios), oziroma Sveti Atanazij Aleksandrijski (Sveti Atanazij Spoznavalec ali tudi Papež Sveti Atanazij I., Aleksandrijski) je krščanski svetnik, škof, spoznavalec in cerkveni učitelj * okrog 295 Aleksandrija, Egipt, † 2.
Poglej Julijan (rimski cesar) in Atanazij Veliki
Avrelij Viktor
Sekst Avrelij Viktor (latinsko) je bil zgodovinar in politik Rimskega cesarstva, * okoli 320, † okoli 390.
Poglej Julijan (rimski cesar) in Avrelij Viktor
Île de la Cité
Île de la Cité (2009) Île de la Cité (dobesedno Mestni otok) je otok v reki Seni v središču Pariza.
Poglej Julijan (rimski cesar) in Île de la Cité
Šapur II.
Šapur II. (srednjeperzijsko 𐭱𐭧𐭯𐭥𐭧𐭥𐭩 Šābuhr, novoperzijsko شاپور, Šāpur) znan tudi kot Šapur II.
Poglej Julijan (rimski cesar) in Šapur II.
Bazilisk (bizantinski cesar)
Bazilisk (latinsko, grško je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 475 do 476. Na oblast je prišel po uporu, v katerem so odstavili cesarja Zenona, * ni znano, † 476. Bil je brat cesarice Elije Verine, soproge cesarja Leona I. (vladal (457–474). Sorodstvo s cesarsko družino mu je omogočilo vojaško kariero, ki se je po manjših začetnih uspehih končala leta 468, ko je vodil rimsko invazijo proti Vandalom v severni Afriki.
Poglej Julijan (rimski cesar) in Bazilisk (bizantinski cesar)
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Poglej Julijan (rimski cesar) in Cezar (naslov)
Ciril Jeruzalemski
Sveti Ciril Jeruzalemski, cerkveni učitelj, škof, teolog, * okoli 313, Jeruzalem, † 18. marec 386, Jeruzalem.
Poglej Julijan (rimski cesar) in Ciril Jeruzalemski
Delfi
Delfi (grško Δελφοί Delphoi) je arheološko najdišče in sodobno mesto v Grčiji na jugozahodnem podnožju gore Parnas v dolini Fokida.
Poglej Julijan (rimski cesar) in Delfi
Dioklecijanovo preganjanje
stolnice svetega Rafaela, Dubuque, Iowa. V oltarju je shranjena škatla z ostanki Ceziana, mladega dečka, ki so ga mučili v času Dioklecijanovega preganjanja. Dioklecijanovo preganjanje je bila zadnja in najhujša faza preganjanja kristjanov v Rimskem imperiju.
Poglej Julijan (rimski cesar) in Dioklecijanovo preganjanje
Dioniz
Dioniz je bog trgatve, pridelave trte in vina, rodovitnosti, sadovnjakov in sadja, rastlinstva, neprištevnosti, obrednih norosti, verskega zanosa, veselice in gledališča v starogrški religiji in mitologiji.
Poglej Julijan (rimski cesar) in Dioniz
Evtropij
Evtropij (latinsko) je bil uradni zgodovinar Rimskega cesarstva, ki je ustvarjal v letih 363–387.
Poglej Julijan (rimski cesar) in Evtropij
Frankovsko cesarstvo
Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.
Poglej Julijan (rimski cesar) in Frankovsko cesarstvo
Goti
Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Julijan (rimski cesar) in Goti
Gracijan (rimski cesar)
Gracijan (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 375 do 383, * 18. april ali 23. maj 359, Sirmium, Panonija, 25. avgust 383, Lugdunum, Lugdunska Galija.
Poglej Julijan (rimski cesar) in Gracijan (rimski cesar)
Habur
Habur je največji pritok Evfrata v Siriji.
Poglej Julijan (rimski cesar) in Habur
Halkedon
Halkedon (/ kælˈsiːdən / ali / ˈkælsɪdɒn /; grško Χαλκηδών, prečrkovano kot Halkedon) je bilo starodavno pomorsko mesto Bitinije v Mali Aziji.
Poglej Julijan (rimski cesar) in Halkedon
Hamavi
Meja rimskega cesarstva okoli leta 70 z različnimi lokalnimi plemeni Hamavi, Chamãves ali Chamaboe so bili germansko pleme iz Rimskega cesarstva, katerega ime se je ohranilo do zgodnjega srednjega veka.
Poglej Julijan (rimski cesar) in Hamavi
Helenizem (religija)
Helenizem (grško: Ἑλληνισμός) je grška etnična religija (Ἑλληνικὴ εθνική θρησκεία), poznana tudi pod imeni Dodekateizem (Δωδεκαθεϊσμός) ali Olimpianizem in se nanaša na različne religijske skupine, ki prakticirajo nekdanje grško staroverje.
Poglej Julijan (rimski cesar) in Helenizem (religija)
Jovijan
Jovijan (latinsko grško Ἰοβιανός) je bil leta 363-364 cesar Rimskega cesarstva, * 331, † 17. februar 364.
Poglej Julijan (rimski cesar) in Jovijan
Kibela
Kibela na prestolu z levom, rogom izobilja in muralno krono; rimski marmor, okoli leta 50, Getty Museum Kibela ali Cibela (frigijsko Matar Kubileya/Kubeleya - 'Kibelijina mati', morda 'Gorska mati'; lidijsko Kuvava; starogrško Κυβέλη Kybélē, Κυβήβη Kybḗlē, Κύβελις Kýbelis) je bila izvirno anatolska boginja mati; morda je imela izvor v zgodnje-neolitskem naselju Çatalhöyüku (na območju mesta Konye), kjer je najden velik kip boginje predstavljene kako sedi na levjem prestolu.
Poglej Julijan (rimski cesar) in Kibela
Klavdij Galen
Klávdij Galén (Aelius Galénus ali Claudius Galénus), bolj poznan kot Galén iz Pergamóna, grško govoreč rimski zdravnik in filozof.
Poglej Julijan (rimski cesar) in Klavdij Galen
Konstancij Gal
Flavij Klavdij Konstancij Gal (latinsko) je bil od leta 351 do 354 sovladar nižjega ranga (''cezar'') vzhodnorimskega cesarja Konstancija II..
Poglej Julijan (rimski cesar) in Konstancij Gal
Konstancij II.
Konstancij II. (latinsko: Flavius Julius Constantius Augustus), cesar Rimskega cesarstva od leta 337 do 361, * 7.
Poglej Julijan (rimski cesar) in Konstancij II.
Konstantinska dinastija
Konstantinska dinastija je neformalno ime vladarske družine Rimskega cesarstva od Konstancija Klora († 305) do smrti Julijana Odpadnika († 363).
Poglej Julijan (rimski cesar) in Konstantinska dinastija
Korduena
Korduéna, poznana tudi kot Gorduena, Kordjena, Karduena, Gordjena, Gordjea, Korčajk in Gordjan, (armensko Կորճայք, Κορδουηνη/Kordouēnē, kurdsko Kardox, Hebrejskoקרטיגיני), zgodovinska pokrajina v severni Mezopotamiji v sedanji s Kurdi naseljeni vzhodni Turčiji.
Poglej Julijan (rimski cesar) in Korduena
Ktezifon
Ktezifon (grško /Ktēsifōn/, perzijsko ایوان مدائن - تيسفون, /tɛsɨfɒn/), prestolnica perzijskega arsakidskega Partskega cesarstva (perzijsko اشکانيان) in Sasanidskega cesarstva (perzijsko ساسانيان) in eno od največjih mest v antični Mezopotamiji.
Poglej Julijan (rimski cesar) in Ktezifon
Lutecija
Galo-rimsko mesto Lutecija (v francoščini Lutèce) je bilo predhodnik današnjega mesta Pariz.
Poglej Julijan (rimski cesar) in Lutecija
Mainz
Mainz, glavno mesto nemške zvezne dežele Porenje - Pfalška in ima dobrih 200.000 prebivalcev.
Poglej Julijan (rimski cesar) in Mainz
Meniška skupnost na gori Atos
Atos (grško, Áthos) je gora in polotok v severovzhodni Grčiji in pomembno središče vzhodnega pravoslavnega meništva.
Poglej Julijan (rimski cesar) in Meniška skupnost na gori Atos
Oglej
Oglej (latinsko in italijansko Aquileia, furlansko Aquilee, vzhodno-furlansko Aquilea, staro-furlansko Olee/Olea; beneško-italijansko: Aquiłeja/Aquiłegia) je italijansko mesto v Furlaniji - Julijski krajini.
Poglej Julijan (rimski cesar) in Oglej
Palais de la Cité
Palais de la Cité, ki je na otoku Île de la Cité na reki Seni v središču Pariza, je pomembna zgodovinska stavba, ki je bila rezidenca francoskih kraljev od 6.
Poglej Julijan (rimski cesar) in Palais de la Cité
Papež Julij I.
Julij I., je bil rimski papež in svetnik Rimskokatoliške cerkve.
Poglej Julijan (rimski cesar) in Papež Julij I.
Partenon
tegul (strešnikov), naslonjena na leseno oporo. Pártenon je glavni tempelj atenske akropole, posvečen boginji Ateni.
Poglej Julijan (rimski cesar) in Partenon
Preganjanje kristjanov v rimskem cesarstvu
Preganjanje Kristjanov v rimskem cesarstvu je bil proces, ki se je dogajal sporadično več kot dve stoletji in je v veliki meri slonel ne le na uradnih preganjanjih, ki so jih organizirali cesarji, temveč je temeljil tudi na samoiniciativnosti posameznih lokalnih oblasti in prebivalstva samega.
Poglej Julijan (rimski cesar) in Preganjanje kristjanov v rimskem cesarstvu
Pretorska prefektura Ilirik
Pretorska prefektura Ilirik ali krajše Prefektura Ilirik(latinsko: praefectura praetorio per Illyricum, grško: ἐπαρχότης/ὑπαρχία τοῦ Ἰλλυρικοῦ, Éparhótes/Ὑparhía tōn praitōríōn toỹ Ἰllyrikoỹ), ena od štirih pretorskih prefektur, na katere je bilo razdeljeno pozno Rimsko cesarstvo.
Poglej Julijan (rimski cesar) in Pretorska prefektura Ilirik
Pretorska prefektura Italija
Pretorska prefektura Italija (latinsko), do leta 356 Pretorska prefektura Italija, Ilirik in Afrika, je bila ena od štirih pretorskih prefektur, na katere je bilo razdeljeno pozno Rimsko cesarstvo.
Poglej Julijan (rimski cesar) in Pretorska prefektura Italija
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Julijan (rimski cesar) in Rimsko cesarstvo
Saraceni
Saraceni (grško: Σαρακηυοί, latinsko: Saraceni) so v srednjem veku imenovali vse Arabce oziroma pripadnike islamske veroizpovedi.
Poglej Julijan (rimski cesar) in Saraceni
Sasanidsko cesarstvo
|conventional_long_name.
Poglej Julijan (rimski cesar) in Sasanidsko cesarstvo
Sens
''Znotraj katedrale v Sensu'', Jean-Baptiste-Camille Corot, c. 1874. Sens je občina v departmaju Yonne v regiji Burgundija-Franche-Comté v severni osrednji Franciji, 120 km od Pariza.
Poglej Julijan (rimski cesar) in Sens
Seznam bizantinskih cesarjev
Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.
Poglej Julijan (rimski cesar) in Seznam bizantinskih cesarjev
Seznam rimskih cesarjev
Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata. Rimski cesar je dokaj sodoben pojem, ki uspešno opisuje položaj posameznikov, ki so imeli vrhovno oblast v Rimskem cesarstvu.
Poglej Julijan (rimski cesar) in Seznam rimskih cesarjev
Seznam rimskih filozofov
Seznam rimskih filozofov.
Poglej Julijan (rimski cesar) in Seznam rimskih filozofov
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Julijan (rimski cesar) in Seznam zgodovinskih vsebin
Silikva
Jovijanova silikva okoli leta 363 Rožičevec, Sardinija, Italija Rožiči Silikva (latinsko) je sodobno ime za drobne rimske srebrnike, ki so se kovali v 4.
Poglej Julijan (rimski cesar) in Silikva
Sozomen
Salaminij Hermij Sozomen (grško Σαλαμίνιος Ερμείας Σωζομενός) je bil bizantinski cerkveni zgodovinar, * okoli 400, Betelija, Palestina, † okoli 450, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Julijan (rimski cesar) in Sozomen
Strasbourg
Strasbourg (francosko Strasbourg, IPA; alzaško Strossburi; nemško Straßburg/Strassburg) je največje mesto in glavno mesto francoske regije Alzacije, prefektura in občina departmaja Spodnji Ren.
Poglej Julijan (rimski cesar) in Strasbourg
Taq-e Bostan
Relief Taq-e Bostan, na katerem so upodobljene ženske, ki igrajo na čang (perzijska harfa), in kralj na lovu Taq-e Bostan (perzijsko طاق بستان, poslovenjeno "obok vrta" ali "kamniti obok") je najdišče z nizom velikih skalnih reliefov iz perzijskega (iranskega) sasanidskega obdobja, izklesanih okoli 4.
Poglej Julijan (rimski cesar) in Taq-e Bostan
Tarz
Tarz (turško Tarsus, hetitsko Tarsa, grško Ταρσός, Tarsós, armensko Տարսոն Tarson, hebrejsko תרשיש Ṭarśīś, arabsko طَرَسُوس Ṭarsūs) je zgodovinsko mesto v južni osrednji Turčiji približno 20 km severno od sredozemske obale.
Poglej Julijan (rimski cesar) in Tarz
Valens
Valens (grško Ουάλης, latinsko) je bil cesar Vzhodnega rimskega cesarstva, ki je vladal od leta 364 do 378, * 328, Cibalae, Panonija, 9. avgust 378, Odrin, Trakija.
Poglej Julijan (rimski cesar) in Valens
Valentinijan I.
Valentinijan I. (grško Ουαλεντινιανός Α΄, latinsko), znan tudi kot Valentinijan Veliki, je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 364 do 375, * 321, † 15. november 375.
Poglej Julijan (rimski cesar) in Valentinijan I.
26. junij
26.
Poglej Julijan (rimski cesar) in 26. junij
331
331 (CCCXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Julijan (rimski cesar) in 331
363
363 (CCCLXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Julijan (rimski cesar) in 363
Prav tako znan kot Julijan Odpadnik.