Kazalo
104 odnosi: Albanija, Antika, Ardijejci, Šibenik, Baćinska jezera, Bakrena doba, Biograd na Moru, Biokovo, Boka Kotorska, Brač, Bronasta doba, Cetina, Cezar (naslov), Dalmacija (rimska provinca), Dalmati, Desidiati, Dinara, Dioklecijan, Donava, Država, Dubrovnik, Dugi otok, Evropa, Gaj Avgust Oktavijan, Gora, Grki, Hidroelektrarna, Hrušica (planota), Hrvaščina, Hrvaška, Hvar, Iliri, Ilirik (rimska provinca), Ilirska Bistrica, Ime, Imotski, Italija, Italijanščina, Jadransko morje, Južna Dalmacija, Kaštela, Kelti, Knin, Korčula, Kotor, Kras, Krka (Hrvaška), Kvadratni kilometer, Lastovo, Latinščina, ... Razširi indeks (54 več) »
Albanija
Republika Albanija ali Albanija (albansko: Shqipëria 'ozemlje orlov') je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Dalmacija in Albanija
Antika
Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.
Poglej Dalmacija in Antika
Ardijejci
Ardijejska država na višku svoje moči pod kraljem Agronom Ardijejci ali Ardiejci, (latinsko: Vardiaei; grško: Ἀρδιαῖοι ali Οὐαρδαῖοι), so bili ilirsko pleme, ki je svojo moč krepilo z gusarjenjem po Jadranu.
Poglej Dalmacija in Ardijejci
Šibenik
Šibenik je mesto z okoli 34.000 prebivalci (mestna občina 46.000) in pristanišče v severni Dalmaciji, ki je upravno središče Šibeniško-kninske županije in sedež istoimenske rimskokatoliške škofije (ki je del Splitske metropolije), pa tudi Dalmatinske eparhije Srbske pravoslavne cerkve.
Poglej Dalmacija in Šibenik
Baćinska jezera
Panorama jezer z jadranske magistrale Baćinska jezara so skupina petih med seboj povezanih kraških sladkovodnih jezer pri kraju Baćina v Srednji Dalmaciji (Hrvaška).
Poglej Dalmacija in Baćinska jezera
Bakrena doba
Bakrena doba (χαλκός khalkós, "baker" and λίθος. líthos, "kamen"), angleščina: Chalcolithic) je obdobje v prazgodovini, ki ki je trajalo med letoma 4000 in 2300 pr.n. št. Znano je tudi kot eneolitik (iz latinščine aeneus "baker"), je arheološko obdobje, za katero je značilna redna človeška manipulacija z bakrom, vendar pred odkritjem bronastih zlitin.
Poglej Dalmacija in Bakrena doba
Biograd na Moru
Biograd na Moru (italijansko Zaravecchia, tudi Alba Marittima) je mesto, morsko pristanišče in letovišče v Severni Dalmaciji na Hrvaškem, sedež istoimenske mestne občine (hrv. Grad), ki upravno spada v Zadrsko županijo.
Poglej Dalmacija in Biograd na Moru
Biokovo
Pogled na Biokovo iz TučepovBiokovo je gorovje v osrednjem delu Dalmacije, Hrvaška.
Poglej Dalmacija in Biokovo
Boka Kotorska
Boka Kotorska Boka Kotorska je dolg, prostran in razčlenjen zaliv na skrajnem severu (severozahodu) črnogorske obale Jadranskega morja.
Poglej Dalmacija in Boka Kotorska
Brač
Brač (italijansko Brazza, latinsko: Brattia) je srednjedalmatinski otok v Srednjem Jadranu.
Poglej Dalmacija in Brač
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Poglej Dalmacija in Bronasta doba
Cetina
Cetina je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Civljane Šibeniško-kninske županije.
Poglej Dalmacija in Cetina
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Poglej Dalmacija in Cezar (naslov)
Dalmacija (rimska provinca)
Dalmacija, antična rimska provinca, ki je obsegala sedanjo Dalmacijo in Istro ter njuno zaledje.
Poglej Dalmacija in Dalmacija (rimska provinca)
Dalmati
Zemljevid naselitve Ilirov Dalmati (tudi Delmati) je bilo veliko ilirsko pleme v Srednji Dalmaciji imenovani po svojem glavnem mestu Delminiumu, najverjetneje današnji Županjac na Duvanjskem polju v Hercegovini.
Poglej Dalmacija in Dalmati
Desidiati
thumb Desidiati (latinsko Deasidiates, tudi Daesttiates) so bili ilirsko pleme, ki je živelo v rimski provinci Dalmaciji.
Poglej Dalmacija in Desidiati
Dinara
250px Dinara je gora v Dinarskem gorstvu na meji med Hrvaško in Bosno in Hercegovino.
Poglej Dalmacija in Dinara
Dioklecijan
Dioklecijan (latinsko), rimski cesar med letoma 284 in 305, * okoli 245, Dalmacija;, † 311, Split.
Poglej Dalmacija in Dioklecijan
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Dalmacija in Donava
Država
Označena ozemlja na zemljevidu so večinoma države, ki so suverene države s polnim mednarodnim priznanjem (v oklepajih so zapisane države, ki niso suverene). Nekatera ozemlja so samostojne države, vendar niso priznana kot taka (npr. Tajvan), za nekaj nekaj označenih ozemelj pa je sporno, kateri državi pripadajo (npr.
Poglej Dalmacija in Država
Dubrovnik
Dubrovnik je pristaniško in zgodovinsko mesto ob obali Jadranskega morja na skrajnem jugu Hrvaške.
Poglej Dalmacija in Dubrovnik
Dugi otok
Dugi otok (italijansko: Isola lunga) je dolg in ozek severnodalmatinski otok v Srednjem Jadranu.
Poglej Dalmacija in Dugi otok
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Dalmacija in Evropa
Gaj Avgust Oktavijan
Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan.
Poglej Dalmacija in Gaj Avgust Oktavijan
Gora
Triglav Gora je izrazita vzpetina na Zemljinem površju, ki se dviga visoko nad okolico.
Poglej Dalmacija in Gora
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Dalmacija in Grki
Hidroelektrarna
Hidroelektrarna Medvode Hídroelektrárna je elektrarna, ki izrablja moč vodnega padca za pridobivanje električne energije.
Poglej Dalmacija in Hidroelektrarna
Hrušica (planota)
Pogled z Nanosa na vipavsko dolino, v ozadju Trnovski gozd. Hrušica je redko naseljena ter z gozdom porasla kraška planota v zahodni Sloveniji.
Poglej Dalmacija in Hrušica (planota)
Hrvaščina
Hrváščina je južnoslovanski jezik, ki ga uporablja 6.214.643 ljudi (popis 1995), predvsem Hrvatov.
Poglej Dalmacija in Hrvaščina
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Dalmacija in Hrvaška
Hvar
Hvar (italijansko: Lesina, latinsko: Pharus) je srednjedalmatinski otok v Srednjem Jadranu.
Poglej Dalmacija in Hvar
Iliri
Iliri (antično grško: Ἰλλυριοί, latinsko: Illyrii ali Illyri), skupina plemen, ki so že pred letom 2000 pr.
Poglej Dalmacija in Iliri
Ilirik (rimska provinca)
Ilirik (latinsko: Illiricum, Illyris Romana, Illyris Barbara ali Illyria Barbara), rimska provinca, ki je zajemala skoraj vse regije Ilirije.
Poglej Dalmacija in Ilirik (rimska provinca)
Ilirska Bistrica
Ilirska Bistrica (Illyrisch Feistritz; Villa del Nevoso, pred 1927: Bisterza, madžarsko: Illírbeszterce) je mesto z okoli 4.500 prebivalci (2020) in središče občine Ilirska Bistrica.
Poglej Dalmacija in Ilirska Bistrica
Ime
Imé je besedna označba za stvar, kraj, izdelek (kot v imenu zaščitne znamke) ali celo za zamisel, oziroma pojem, ki ga običajno uporabljamo za razlikovanje ali določevanje.
Poglej Dalmacija in Ime
Imotski
Imotski je mesto in občina s statusom mesta (Grad Imotski) na Hrvaškem v bližini bosansko-hercegovske meje, ki upravno spada pod Splitsko-dalmatinsko županijo.
Poglej Dalmacija in Imotski
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Dalmacija in Italija
Italijanščina
Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.
Poglej Dalmacija in Italijanščina
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Poglej Dalmacija in Jadransko morje
Južna Dalmacija
Južna Dalmacija je priobalna pokrajina vzhodne obale Jadranskega morja, ki večji del pripada Hrvaški.
Poglej Dalmacija in Južna Dalmacija
Kaštela
Kaštela (slov. tudi Kašteli), je skupno ime za mesto na Hrvaškem kot enoto lokalne samouprave (hrv. Grad Kaštela), ki šteje 38.000 prebivalcev in ki spada v Splitsko-dalmatinsko županijo in za širše področje, ki leži med Trogirom in Splitom.
Poglej Dalmacija in Kaštela
Kelti
keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.
Poglej Dalmacija in Kelti
Knin
Knin je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod Šibeniško-kninsko županijo.
Poglej Dalmacija in Knin
Korčula
Korčula (italijansko Curzola, latinsko Corcyra Nigra) je južnodalmatinski otok v Srednjem Jadranu.
Poglej Dalmacija in Korčula
Kotor
Kotor (črnogorska in srbska cirilica: Котор; italijansko Cattaro) je obalno mesto v Črni gori.
Poglej Dalmacija in Kotor
Kras
Krás (nemško in) je geološko gledano del zemeljske skorje, katerega značilnosti pogojuje kemično delovanje vode na relativno dobro topne karbonatne kamnine.
Poglej Dalmacija in Kras
Krka (Hrvaška)
Slapovi Krke Hrvaška reka Krka (75 km) izvira pod Dinaro blizu hrvaško-bosanskohercegovske meje 3,5 km severovzhodno od Knina.
Poglej Dalmacija in Krka (Hrvaška)
Kvadratni kilometer
Kvadrátni kilométer (oznaka km²) je izpeljana enota SI za merjenje površin.
Poglej Dalmacija in Kvadratni kilometer
Lastovo
mesto Lastovo Lastovo-obala Lastovo je otočje, sestavljeno iz 46 otokov in čeri na površini 56,2 km²; južno od otoka Korčula ter 60 navtičnih milj od rta Gargano na italijanski obali.
Poglej Dalmacija in Lastovo
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Dalmacija in Latinščina
Liburni
Ozemlje Liburnov v 5. stoletju pr. n. št. Liburni so bili antično indoevropsko ljudstvo na območju današnjega hrvaškega Jadrana.
Poglej Dalmacija in Liburni
Lož
Lož je naselje s skoraj 600 prebivalci v Občini Loška dolina.
Poglej Dalmacija in Lož
Makarska
Makarska je mesto in pristanišče v Splitsko-dalmatinski županiji (Hrvaška).
Poglej Dalmacija in Makarska
Metković
Metković je mesto na Hrvaškem, ki upravno spada pod Dubrovniško-neretvansko županijo.
Poglej Dalmacija in Metković
Mljet
Mljet (v antiki Melita) je južnodalmatinski otok v Srednjem Jadranu.
Poglej Dalmacija in Mljet
Modro jezero
Modro jezero Modro jezero (hrvaško Modro jezero) je občasno presihajoče kraško jezero v bližini Imotskega (Hrvaška).
Poglej Dalmacija in Modro jezero
Moseć
Moseć je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Ružić Šibeniško-kninske županije.
Poglej Dalmacija in Moseć
Mosor
Mosor, gorski hrbet v srednji Dalmaciji.
Poglej Dalmacija in Mosor
Narodni park Kornati
Narodni park Kornati obsega skupino otokov Kornati v hrvaškem delu Jadrana v srednji Dalmaciji, zahodno od Šibenika v Šibensko-kninski županiji.
Poglej Dalmacija in Narodni park Kornati
Narodni park Krka
Skradinski buk Narodni park Krka je eden izmed osmih narodnih parkov na Hrvaškem.
Poglej Dalmacija in Narodni park Krka
Narodni park Mljet
Borovi gozdovi obsegajo preko 90% površine parka. Narodni park Mljet je eden izmed osmih narodnih parkov na Hrvaškem.
Poglej Dalmacija in Narodni park Mljet
Narodni park Paklenica
Narodni park Paklenica je eden izmed osmih narodnih parkov na Hrvaškem.
Poglej Dalmacija in Narodni park Paklenica
Neolitik
Moravč pri Gabrovki Neolitik ali »mlajša« kamena doba je bilo obdobje v razvoju človeške tehnike in tradicionalno zadnji del kamene dobe.
Poglej Dalmacija in Neolitik
Neretva
Neretva (srbska cirilica: Неретва), znana tudi kot Narenta, je ena večjih rek na vzhodnem delu jadranskega povodja.
Poglej Dalmacija in Neretva
Neum
Neum je občina in mesto v Bosni in Hercegovini, ki leži ob Jadranskem morju ob Neumskem zalivu, ki je del Neretvanskega kanala.
Poglej Dalmacija in Neum
Obala
rtu Roca na Portugalskem Obala je mejni pas med vodnim telesom in kopnim ali črta, ki je meja med kopnim in morjem ali jezerom.
Poglej Dalmacija in Obala
Oceanski tok
Shema oceanskih tokov Oceanski tokovi in morski led (zemljevid iz leta 1943) Oceanski tokovi (zemljevid iz leta 1911) right Oceánski tók (tudi môrski tók) je razločno, bolj ali manj zvezno, ter večinoma vodoravno gibanje (tok) morske ali oceanske vode, ki teče v določeni smeri, in je lahko stalen ali časovno omejen pojav.
Poglej Dalmacija in Oceanski tok
Omiš
Omiš (italijansko Almissa) je staro mesto, občina s statusom mesta (hrv. Grad Omiš) in pristanišče v Splitsko-dalmatinski županiji (Hrvaška).
Poglej Dalmacija in Omiš
Osrednja Dalmacija
Osrednja Dalmacija (tudi Srednja Dalmacija) je priobalna pokrajina vzhodne obale Jadranskega morja, ki pripada Hrvaški.
Poglej Dalmacija in Osrednja Dalmacija
Otok
Blejski otok Križni jami, Slovenija Mariborski otok, viden je most s kopnega Otok je del kopnega sveta, obdan z vodo.
Poglej Dalmacija in Otok
Pašman
Pašman je ozek in razmeroma dolg hrvaški otok v Severni Dalmaciji.
Poglej Dalmacija in Pašman
Pag
Pag je eden večjih in bolj poseljenih hrvaških otokov.
Poglej Dalmacija in Pag
Pleme
Ottawi, Kanada Plême je skupnost ljudi, ki jih druži skupen izvor, preteklost, skupen jezik; večinoma tudi skupni običaji.
Poglej Dalmacija in Pleme
Ploče
Ploče (italijansko Porto Tolero), je mesto na Hrvaškem, ki upravno spada pod Dubrovniško-neretvansko županijo.
Poglej Dalmacija in Ploče
Pokrajina
Pokrájina je v geografskem smislu del Zemljinega površja, ki ima glede na prepletanje geografskih pojavov, prvin in součinkovanje geografskih dejavnikov svojski značaj, videz, po katerem se razlikuje od okolice.
Poglej Dalmacija in Pokrajina
Provinca
Provinca je v nekaterih državah upravna enota; pokrajina, regija.
Poglej Dalmacija in Provinca
Raša, Istrska županija
Raša (italijansko Arsia, narečno čakavsko Aršija) je istrsko mesto z okoli 1.500 prebivalci (2021) na Hrvaškem in sedež istoimenske občine (~3100 prebivalcev, nedavno še preko 3.500), ki upravno spada pod Istrsko županijo.
Poglej Dalmacija in Raša, Istrska županija
Rdeče jezero
Rdeče jezero (hrvaško Crveno jezero) je kraška jama napolnjena z vodo.
Poglej Dalmacija in Rdeče jezero
Regija
Régija je območje, del ozemlja (laično tudi področje), na katerega je običajno razdeljena država, celina, skupnost držav, drugo.
Poglej Dalmacija in Regija
Reka
Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.
Poglej Dalmacija in Reka
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Dalmacija in Rimsko cesarstvo
Rt
Rt dobrega upanja Rt je skrajni, navadno ozki, skalnati del polotoka ali otoka.
Poglej Dalmacija in Rt
Rt Oštra
Rt Oštra leži na južnodalmatinskem polotoku Prevlaka pred vstopom v Boko Kotorsko, pripada Hrvaški.
Poglej Dalmacija in Rt Oštra
Sever
Vetrnica Sever je stran neba, določena je s presekom opazovalčevega obzorja v smeri, v kateri je senca navpičnega stebra podnevi najkrajša.
Poglej Dalmacija in Sever
Severna Dalmacija
Severna Dalmacija je priobalna pokrajina vzhodne obale Jadranskega morja, ki pripada Hrvaški.
Poglej Dalmacija in Severna Dalmacija
Seznam suverenih držav
Seznam suverenih držav. Na svetu je trenutno 195 povsem neodvisnih držav.
Poglej Dalmacija in Seznam suverenih držav
Sinj
Sinj je mesto na Hrvaškem, ki upravno spada pod Splitsko-dalmatinsko županijo.
Poglej Dalmacija in Sinj
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Dalmacija in Slovenija
Solin
Solin (antična Salona) je industrijsko mesto (upravnoteritorialna enota Grad Solin s 25.000 prebivalci, samo mesto Solin 21.000 po popisu 2021) na periferiji Splita v Splitsko-dalmatinski županiji na Hrvaškem.
Poglej Dalmacija in Solin
Split
Split (italijansko Spalato, latinsko Spalatum, grško Aspalathos), pogosto imenovan tudi Mesto pod Marjanom (hrvaško: Grad pod Marjanom) je največje in najpomembnejše mesto v Dalmaciji in z dobrimi 160.000 prebivalci (občina po podatkih popisa 2021, samo mesto-naselje okoli 150.000; 1991 še skoraj 200.000) drugo največje mesto na Hrvaškem ter glavno mesto Splitsko-dalmatinske županije, kakor tudi sedež rimskokatoliške Splitsko-makarske nadškofije in metropolije ter od 1974 tudi Univerze v Splitu.
Poglej Dalmacija in Split
Tiberij
Tibêrij Júlij Cézar Avgúst (latinsko Tiberius Iulius Caesar Augustus), rimski politik in cesar, * 16. november 42 pr. n. št.; vladal 14-37; † 16. marec 37 n. št., Misenum, Kampanija, Italija.
Poglej Dalmacija in Tiberij
Timava
Izvir reke Timave v Štivanu Timava, tudi Timav je reka v tržaškem primorju.
Poglej Dalmacija in Timava
Tržaški zaliv
Milje, desno pa mesto Trst. Tržáški zalív je plitev zaliv v skrajnem severnem delu Jadranskega morja, v Beneškem zalivu, ki si ga delijo Italija, Slovenija in Hrvaška.
Poglej Dalmacija in Tržaški zaliv
Trilj
Trilj je mesto na Hrvaškem, ki upravno spada pod Splitsko-dalmatinsko županijo.
Poglej Dalmacija in Trilj
Trogir
Trogir (dalmatinsko: Tragur; italijansko: Traù) je dalmatinsko mesto z 10.107 prebivalci (2021) in pristanišče na Hrvaškem, sedež istoimenske občine (hrv. Grad Trogir z 12393 prebivalci, 2021), ki upravno spada pod Splitsko-dalmatinsko županijo.
Poglej Dalmacija in Trogir
Ugljan
Ugljan (italijansko: Ugliano) je ozek in razmeroma dolg severnodalmatinski otok v Srednjem Jadranu.
Poglej Dalmacija in Ugljan
Veter
Véter je naravno gibanje zraka, ki ga povzroči sila zaradi razlik v zračnem tlaku.
Poglej Dalmacija in Veter
Vis
Vis (italijansko: Lissa, latinsko: Issa) je srednjedalmatinski otok v Srednjem Jadranu.
Poglej Dalmacija in Vis
Vransko jezero, Dalmacija
Vransko jezero je jezero in kriptodepresija na kraškem polju v Severni Dalmaciji.
Poglej Dalmacija in Vransko jezero, Dalmacija
Vzhod
Vetrnica Vzhod je ena od štirih glavnih strani neba.
Poglej Dalmacija in Vzhod
Zadar
Pristanišče Zadar (v antiki Iader) je pristaniško mesto na severozahodni obali Ravnih kotarjev v severni Dalmaciji s približno 68.000 prebivalci, glavno mesto Zadrske županije, sedež druge največje in obenem najstarejše univerze na hrvaškem ozemlju ter rimskokatoliške nadškofije, ki ni vključena v nobeno metropolijo, ampak (od 1969) podrejena neposredno Rimu.
Poglej Dalmacija in Zadar
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Poglej Dalmacija in Zgodovina
Zrmanja
Zrmanja je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Gračac Zadrske županije.
Poglej Dalmacija in Zrmanja
12 pr. n. št.
12 pr.
Poglej Dalmacija in 12 pr. n. št.
Prav tako znan kot Dalmacija (kraljevina).