Kazalo
43 odnosi: Atlantski ocean, Batimetrija, Benguelski tok, Bibavica, Brazilski tok, Celina, Coriolisova sila, Evropa, Gibanje, Gostota, Havaji, Indijski ocean, Kanarski tok, Kilometer, Kisik, Kurošio, Labradorski tok, Meter, Morje, Obala, Ocean, Oceanska kotlina, Oceanski jarek, Ojašio, Perujski tok, Planet, Podnebje, Pojav, Severnoatlantski tok, Sila, Slanost, Temperatura, Tihi ocean, Tok, Veter, Voda, Vozel (enota), Vrtenje, Zahod, Zalivski tok, Zemeljsko površje, Zemlja, Zemljepisna širina.
- Fizična oceanografija
- Morski tokovi
- Oceanografska terminologija
Atlantski ocean
Atlántski oceán, krajše imenovan tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.
Poglej Oceanski tok in Atlantski ocean
Batimetrija
Podvodni greben v Atlantskem oceanu Sonarno snemanje morskega dna Batimetrija izhaja iz grške besede "bathus"- globina.
Poglej Oceanski tok in Batimetrija
Benguelski tok
Shematski prikaz južnoatlantskih morskih tokov Benguelski tok to je hladen oceanski tok, ki potuje vzdolž zahodne obale Afrike proti severu in severozahodu.
Poglej Oceanski tok in Benguelski tok
Bibavica
Bíbavica ali plimovánje je izraz, ki opisuje pojav izmeničnega spreminjanja višine vodne gladine v morjih in oceanih.
Poglej Oceanski tok in Bibavica
Brazilski tok
Brazilski tok je tok tople vode, ki teče proti jugu vzdolž brazilske južne obale do izliva Río de la Plata.
Poglej Oceanski tok in Brazilski tok
Celina
Celine ločene po barvah Celína ali kontinènt (latinsko continere - držati skupaj) je velika nepretrgana površina kopnega na planetu Zemlja.
Poglej Oceanski tok in Celina
Coriolisova sila
'''Zgoraj:''' V inercialnem (mirujočem) opazovalnem sistemu potuje črna krogla v ravni črti. '''Spodaj:''' Opazovalec (rdeča pika), ki stoji na premikajočem (vrtečem) se sistemu opazuje ukrivljeno gibanje krogle. Coriolisova sila je sila, ki povzroča odklon, oziroma ukrivljenje gibajočih teles z vidika opazovalca, ki se nahaja v vrtečem se sistemu, na primer na Zemlji.
Poglej Oceanski tok in Coriolisova sila
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Oceanski tok in Evropa
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Poglej Oceanski tok in Gibanje
Gostota
Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Poglej Oceanski tok in Gostota
Havaji
Haváji so otočje v Tihem oceanu in zadnja, 50.
Poglej Oceanski tok in Havaji
Indijski ocean
right Índijski oceán je tretje največje vodno telo na svetu, pokriva namreč približno petino vodne površine Zemlje.
Poglej Oceanski tok in Indijski ocean
Kanarski tok
Kanarski tok je hladen oceanski tok v severnovzhodnem delu Atlantskega oceana, ki teče vzdolž severozahodne obale Afrike in vpliva na tamkajšnje podnebje.
Poglej Oceanski tok in Kanarski tok
Kilometer
Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).
Poglej Oceanski tok in Kilometer
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Oceanski tok in Kisik
Kurošio
Tok Kurošio je zahodni del severno-pacifiškega krožnega toka, ki se obrača v smeri urinega kazalca (levo zgoraj) Tok Kurošio (黒潮 "črna plina", tudi "Japonski tok") je tok, ki teče proti severu na zahodu severnega Tihega oceana.
Poglej Oceanski tok in Kurošio
Labradorski tok
Labradorski tok je eden od severnoatlantskih mrzlih tokov Labradorski tok je počasen, mrzel severnoatlantski oceanski tok.
Poglej Oceanski tok in Labradorski tok
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Poglej Oceanski tok in Meter
Morje
Morje Svetovni oceani: Tihi, Atlantski, Indijski, Severni in Južni Norveški fjord na poti proti Aaltu Mórje, ki ga lahko poimenujemo tudi svetovni ocean ali enostavno ocean, je povezano telo slane vode, ki pokriva več kot 70% zemeljske površine.
Poglej Oceanski tok in Morje
Obala
rtu Roca na Portugalskem Obala je mejni pas med vodnim telesom in kopnim ali črta, ki je meja med kopnim in morjem ali jezerom.
Poglej Oceanski tok in Obala
Ocean
Antarktični ali Južni ocean; zadnja sta ponekod obravnavana kot del prvih treh. Oceán (Okeanós - veliko morje) je telo slane vode, ki obsega večji del hidrosfere katerega od planetov.
Poglej Oceanski tok in Ocean
Oceanska kotlina
V hidrologiji je lahko oceanska kotlina kjerkoli na Zemlji, ki je zalita z morsko vodo, vendar je geološko oceanska kotlina velika geološka kotlina pod morsko gladino.
Poglej Oceanski tok in Oceanska kotlina
Oceanski jarek
Pregled globokomorskih jarkov na Zemlji Oceanski jarek (angl. trench), znan v geologiji kot globokomorski jarek, je običajno podolgovata, vendar relativno ozka depresija na morskem dnu.
Poglej Oceanski tok in Oceanski jarek
Ojašio
Tok Ojašio trči v tok Kurošio pri Hokaidu. Ko trčita dva toka nastanejo vrtinčaste turbulence. Fitoplankton se koncentrira na robovih turbulence, s čimer lahko sledimo premikanju vode. 210x210_pik Tok Ojašio (親潮 "starševska plima"), znan tudi kot Oja Sivo, Ohotski ali Kurilski tok, je hladen subpolarni oceanski tok, ki teče proti jugu in kroži v nasprotni smeri urinega kazalca na zahodu Tihega oceana.
Poglej Oceanski tok in Ojašio
Perujski tok
Perujski tok (tudi Humboltov tok) je mrzli tok v Tihem oceanu.
Poglej Oceanski tok in Perujski tok
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Poglej Oceanski tok in Planet
Podnebje
Letne povprečne temperature od 1961 do 1990 - primer kako se podnebje spreminja glede na položaj. Podnebje (klima) je dolgoročna značilnost vremena nad nekim območjem v daljšem časovnem obdobju, običajno v povprečju 30 let.
Poglej Oceanski tok in Podnebje
Pojav
Pojáv je strokovni izraz za opazovani dogodek.
Poglej Oceanski tok in Pojav
Severnoatlantski tok
Severnoatlantski tok s svojimi 12°C poleti hladi, pozimi pa greje zahodno in severno Evropo.
Poglej Oceanski tok in Severnoatlantski tok
Sila
Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.
Poglej Oceanski tok in Sila
Slanost
Slánost je merilo za vsebnost soli (natrijevega klorida) v vodi.
Poglej Oceanski tok in Slanost
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Oceanski tok in Temperatura
Tihi ocean
Tíhi oceán, znan tudi kot Pacífiški oceán ali Pacífik (iz španske besede Pacífico, ki pomeni miren, spokojen) je največje vodno telo na svetu, saj s 165,2 milijoni km² pokriva kar tretjino površine Zemlje.
Poglej Oceanski tok in Tihi ocean
Tok
Tók po slovensko pomeni usmerjeno gibanje, glede na vrsto pa ločimo.
Poglej Oceanski tok in Tok
Veter
Véter je naravno gibanje zraka, ki ga povzroči sila zaradi razlik v zračnem tlaku.
Poglej Oceanski tok in Veter
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Oceanski tok in Voda
Vozel (enota)
Vôzel je fizikalna enota za hitrost, ki se uporablja predvsem v pomorstvu in letalskem prometu.
Poglej Oceanski tok in Vozel (enota)
Vrtenje
Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.
Poglej Oceanski tok in Vrtenje
Zahod
Vetrnica Zahod (označbi Z ali W, iz angleškega West) je ena od štirih glavnih strani neba.
Poglej Oceanski tok in Zahod
Zalivski tok
Zalivski tok Zalivski tok je največji morski tok na svetu.
Poglej Oceanski tok in Zalivski tok
Zemeljsko površje
Zemeljsko površje je splet vplivov množice dejavnikov; med drugim ima velik vpliv na njegovo podobo podnebje, kar je zaradi podnebnih pasov lepo vidno iz vesolja Površje Zemlje na kopnem in pod oceani zaznamujejo različne skupine oblikovalnih procesov, zlasti kopni del pa dandanes v veliki meri tudi posegi človeka Zêmeljsko povŕšje (zémeljsko ~) je zunanja meja zemeljske skorje oziroma litosfere.
Poglej Oceanski tok in Zemeljsko površje
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Oceanski tok in Zemlja
Zemljepisna širina
Zemlje s črtami zemljepisne širine Vzporednik Definicija zemljepisne širine \scriptstyle \phi 50.vzporednik v Mainzu Zemljepísna širína (tudi geográfska širína in redko (geografska) latituda), z oznako φ, opisuje lego kraja na Zemlji severno ali južno od ekvatorja.
Poglej Oceanski tok in Zemljepisna širina
Glej tudi
Fizična oceanografija
Morski tokovi
Oceanografska terminologija
Prav tako znan kot Morski tok, Oceanski tokovi.