Kazalo
33 odnosi: Artilerija, Bibavica, Centrifugalna sila, Dinamika, Francesco Maria Grimaldi, Gaspard-Gustave Coriolis, Gibanje, Giovanni Battista Riccioli, Hitrost, Inercialni opazovalni sistem, Krožna frekvenca, Masa, Masni pretok, Meritev, Meteorologija, Ocean, Opazovalni sistem, Os vrtenja, Ozračje, Pierre-Simon Laplace, Pojav, Pospešek, Pravokotnost, Rezultanta, Sila, Statika, Telo (fizika), Vrtenje, Vztrajnostna sila, Zemlja, 1651, 1778, 1835.
- Atmosferska dinamika
- Fizikalne sile
- Fizikalni pojavi
- Klasična mehanika
- Vrtenje
Artilerija
Artileríja ali topníštvo (tópništvo) je naziv za vsa velikokalibrska ognjena strelna orožja na podstavkih in hkrati tudi rod kopenske vojske, ki drugim enotam zagotavlja ognjeno podporo.
Poglej Coriolisova sila in Artilerija
Bibavica
Bíbavica ali plimovánje je izraz, ki opisuje pojav izmeničnega spreminjanja višine vodne gladine v morjih in oceanih.
Poglej Coriolisova sila in Bibavica
Centrifugalna sila
Centrifugálna síla (tudi sredobéžna síla, latinsko centrum - središče + fugere - bežati, izogibati se; fugare - pognati v beg, pregnati) je navidezna sila, ki se pojavi na telesih v neinercialnem opazovalnem sistemu, podvrženem krožnemu gibanju.
Poglej Coriolisova sila in Centrifugalna sila
Dinamika
Dinamika je veja mehanike, ki obravnava gibanje teles.
Poglej Coriolisova sila in Dinamika
Francesco Maria Grimaldi
Francesco Maria Grimaldi, italijanski fizik, astronom in matematik, * 2. april 1618, Bologna, Italija, † 28. december 1663, Bologna.
Poglej Coriolisova sila in Francesco Maria Grimaldi
Gaspard-Gustave Coriolis
Gaspard-Gustave de Coriolis, francoski fizik, inženir in matematik, * 21. maj 1792, Pariz, Francija, † 19. september 1843, Pariz.
Poglej Coriolisova sila in Gaspard-Gustave Coriolis
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Poglej Coriolisova sila in Gibanje
Giovanni Battista Riccioli
Giovanni Battista Riccioli, italijanski jezuit, astronom in geograf, * 17. april 1598, Ferrara, Italija, † 25. junij 1671, Bologna.
Poglej Coriolisova sila in Giovanni Battista Riccioli
Hitrost
Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.
Poglej Coriolisova sila in Hitrost
Inercialni opazovalni sistem
Inerciálni opazoválni sistém (tudi nèpospešêni opazoválni sistém ali galiléjevski ~) je v fiziki takšen opazovalni sistem, v katerem na opazovalca ne delujejo nobene sistemske sile.
Poglej Coriolisova sila in Inercialni opazovalni sistem
Krožna frekvenca
Krožna frekvenca rotacije Króžna frekvénca je v fiziki količina, ki opisuje hitrost kroženja.
Poglej Coriolisova sila in Krožna frekvenca
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Poglej Coriolisova sila in Masa
Masni pretok
Másni pretòk (tudi másni tók; oznaka Φm) je določen z maso tekočine, ki steče v časovni enoti skozi izbrani presek: Kot masni pretok na enoto površine je določena gostota masnega toka.
Poglej Coriolisova sila in Masni pretok
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Poglej Coriolisova sila in Meritev
Meteorologija
Kumulusni oblak Meteorologija ali vremenoslovje je geofizikalna veda, ki obravnava procese in pojave v atmosferi in pojave, ki so soodvisni od njih.
Poglej Coriolisova sila in Meteorologija
Ocean
Antarktični ali Južni ocean; zadnja sta ponekod obravnavana kot del prvih treh. Oceán (Okeanós - veliko morje) je telo slane vode, ki obsega večji del hidrosfere katerega od planetov.
Poglej Coriolisova sila in Ocean
Opazovalni sistem
Opazoválni sistém je sestav koordinatnega sistema, glede na katerega je določena lega telesa, in ure, s katero izmerimo čas.
Poglej Coriolisova sila in Opazovalni sistem
Os vrtenja
Ós vrtênja ali vrtílna ós je premica, okrog katere krožijo deli telesa pri vrtenju.
Poglej Coriolisova sila in Os vrtenja
Ozračje
halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.
Poglej Coriolisova sila in Ozračje
Pierre-Simon Laplace
Markiz Pierre-Simon de Laplace, francoski matematik, fizik, astronom in filozof, * 23. marec 1749, Beaumont-en-Auge, Calvados, Normandija, Francija, † 5. marec 1827, Pariz, Francija.
Poglej Coriolisova sila in Pierre-Simon Laplace
Pojav
Pojáv je strokovni izraz za opazovani dogodek.
Poglej Coriolisova sila in Pojav
Pospešek
Pospéšek (oznaka a) je v fiziki kontravariantna vektorska količina, ki podaja spreminjanje hitrosti telesa v prostoru v časovni enoti.
Poglej Coriolisova sila in Pospešek
Pravokotnost
pravokotnice na premico ''AB'' iz dane točke ''C'' Pravokótnost (tudi ortogonálnost) je ena od osnovnih relacij med različnimi geometrijskimi objekti: premicami, daljicami, vektorji, krivuljami, ravninami ipd.
Poglej Coriolisova sila in Pravokotnost
Rezultanta
Rezultánta je vektorska vsota dveh ali več vektorjev, npr.
Poglej Coriolisova sila in Rezultanta
Sila
Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.
Poglej Coriolisova sila in Sila
Statika
Státika je v fiziki in tehniki veja mehanike, ki obravnava sisteme v statičnem ravnovesju, torej konstrukcije, ki pod vplivom zunanjih sil kot celota mirujejo, ob tem pa se tudi njihovi posamezni sklopi glede na druge sklope ne gibljejo.
Poglej Coriolisova sila in Statika
Telo (fizika)
Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.
Poglej Coriolisova sila in Telo (fizika)
Vrtenje
Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.
Poglej Coriolisova sila in Vrtenje
Vztrajnostna sila
Vztrájnostna síla (tudi inêrcijska síla, navídezna síla, psévdosíla. ali d'Alembertova síla.) je navidezna sila, ki deluje na vsa telesa v neinercialnem opazovalnem sistemu, kot je na primer vrteči se opazovalni sistem.
Poglej Coriolisova sila in Vztrajnostna sila
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Coriolisova sila in Zemlja
1651
1651 (MDCLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Coriolisova sila in 1651
1778
1778 (MDCCLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Coriolisova sila in 1778
1835
1835 (MDCCCXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Coriolisova sila in 1835
Glej tudi
Atmosferska dinamika
Fizikalne sile
Fizikalni pojavi
Klasična mehanika
Vrtenje
Prav tako znan kot Coriolijeva sila.