Kazalo
32 odnosi: Coriolisova sila, Diferencialna enačba, Dinamika, Ekvator, Fizik, Francija, Francoska akademija znanosti, Francozi, Gibanje, Hitrost, Inženir, Kilometer, Koordinatni sistem, Matematika, Os vrtenja, Ozračje, Pariz, Sila, Telo (fizika), Točka, Ura, Voda, Vrtenje, Vztrajnost, Vztrajnostna sila, Zemlja, Zrak, 1792, 1831, 1843, 19. september, 21. maj.
- Diplomiranci École Polytechnique
- Diplomiranci École nationale des ponts et chaussées
- Rojeni leta 1792
- Umrli leta 1843
Coriolisova sila
'''Zgoraj:''' V inercialnem (mirujočem) opazovalnem sistemu potuje črna krogla v ravni črti. '''Spodaj:''' Opazovalec (rdeča pika), ki stoji na premikajočem (vrtečem) se sistemu opazuje ukrivljeno gibanje krogle. Coriolisova sila je sila, ki povzroča odklon, oziroma ukrivljenje gibajočih teles z vidika opazovalca, ki se nahaja v vrtečem se sistemu, na primer na Zemlji.
Poglej Gaspard-Gustave Coriolis in Coriolisova sila
Diferencialna enačba
Diferenciálna enáčba je v matematiki enačba neznane funkcije ene ali več spremenljivk, ki povezuje njene vrednosti z njenimi prvimi ali višjimi odvodi.
Poglej Gaspard-Gustave Coriolis in Diferencialna enačba
Dinamika
Dinamika je veja mehanike, ki obravnava gibanje teles.
Poglej Gaspard-Gustave Coriolis in Dinamika
Ekvator
Zemlja z ekvatorjem Ekvátor (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.
Poglej Gaspard-Gustave Coriolis in Ekvator
Fizik
Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.
Poglej Gaspard-Gustave Coriolis in Fizik
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Gaspard-Gustave Coriolis in Francija
Francoska akademija znanosti
Ludvika XIV. v Akademiji leta 1671 Francoska akademija znanosti je znanstveno društvo, ki ga je leta 1666 ustanovil francoski kralj Ludvik XIV. na pobudo Jean-Baptistea Colberta, da bi spodbujalo in ščitilo duh francoskega znanstvenega raziskovanja.
Poglej Gaspard-Gustave Coriolis in Francoska akademija znanosti
Francozi
Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.
Poglej Gaspard-Gustave Coriolis in Francozi
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Poglej Gaspard-Gustave Coriolis in Gibanje
Hitrost
Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.
Poglej Gaspard-Gustave Coriolis in Hitrost
Inženir
Inženír je strokovnjak za tehniko z višjo ali visoko ali izobrazbo tehniških fakultet.
Poglej Gaspard-Gustave Coriolis in Inženir
Kilometer
Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).
Poglej Gaspard-Gustave Coriolis in Kilometer
Koordinatni sistem
Sferni koordinatni sistem se običajno uporablja v ''fiziki''. Vsaki točki v evklidskem prostoru dodeli tri številke (znane kot koordinate): radij ''r'' (oddaljenost točke od izhodišča), polarni kot ''θ'' (theta) in azimutni kot ''φ'' (fi).
Poglej Gaspard-Gustave Coriolis in Koordinatni sistem
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Gaspard-Gustave Coriolis in Matematika
Os vrtenja
Ós vrtênja ali vrtílna ós je premica, okrog katere krožijo deli telesa pri vrtenju.
Poglej Gaspard-Gustave Coriolis in Os vrtenja
Ozračje
halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.
Poglej Gaspard-Gustave Coriolis in Ozračje
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Gaspard-Gustave Coriolis in Pariz
Sila
Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.
Poglej Gaspard-Gustave Coriolis in Sila
Telo (fizika)
Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.
Poglej Gaspard-Gustave Coriolis in Telo (fizika)
Točka
Tóčka ima več pomenov.
Poglej Gaspard-Gustave Coriolis in Točka
Ura
Sončna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600.
Poglej Gaspard-Gustave Coriolis in Ura
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Gaspard-Gustave Coriolis in Voda
Vrtenje
Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.
Poglej Gaspard-Gustave Coriolis in Vrtenje
Vztrajnost
Vztrájnost je v fiziki značilnost teles, da vztrajajo v enakomernem gibanju in se upirajo spremembi velikosti ali smeri hitrosti.
Poglej Gaspard-Gustave Coriolis in Vztrajnost
Vztrajnostna sila
Vztrájnostna síla (tudi inêrcijska síla, navídezna síla, psévdosíla. ali d'Alembertova síla.) je navidezna sila, ki deluje na vsa telesa v neinercialnem opazovalnem sistemu, kot je na primer vrteči se opazovalni sistem.
Poglej Gaspard-Gustave Coriolis in Vztrajnostna sila
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Gaspard-Gustave Coriolis in Zemlja
Zrak
Sestava zraka v volumskih % Zràk je zmes plinov, ki sestavlja ozračje Zemlje in s tem atmosfero.
Poglej Gaspard-Gustave Coriolis in Zrak
1792
1792 (MDCCXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Gaspard-Gustave Coriolis in 1792
1831
1831 (MDCCCXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Gaspard-Gustave Coriolis in 1831
1843
1843 (MDCCCXLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Gaspard-Gustave Coriolis in 1843
19. september
19.
Poglej Gaspard-Gustave Coriolis in 19. september
21. maj
21.
Poglej Gaspard-Gustave Coriolis in 21. maj
Glej tudi
Diplomiranci École Polytechnique
Diplomiranci École nationale des ponts et chaussées
Rojeni leta 1792
Umrli leta 1843
Prav tako znan kot Gaspard Gustave de Coriolis, Gustave Coriolis, Gustave-Gaspard Coriolis.