Kazalo
41 odnosi: Astronom, Astronomija, Calvados (departma), Dan, Diferencialna enačba, Dinamika fluidov, Elektrika in magnetizem, Filozofija, Fizik, Francija, Francozi, Geometrija, Immanuel Kant, Infinitezimalni račun, Isaac Newton, Joseph-Louis de Lagrange, Laplaceov operator, Laplaceova matrika, Laplaceova ravnina, Laplaceova resonanca, Laplaceova transformacija, Matematična fizika, Matematika, Mehanika, Nebesna mehanika, Normandija, Osončje, Pariz, Poissonova enačba, Potencial, Sonce, Težnost, Telo (fizika), Uporabna matematika, Urad za dolžine, Vektor (matematika), Verjetnost, 1749, 1827, 23. marec, 5. marec.
- Francoski matematiki
- Ministri za notranje zadeve Francije
- Rojeni leta 1749
- Člani Académie française
- Člani Kraljeve nizozemske akademije umetnosti in znanosti
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Poglej Pierre-Simon Laplace in Astronom
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Pierre-Simon Laplace in Astronomija
Calvados (departma)
Calvados (oznaka 14) je departma v Franciji v regiji Spodnji Normandiji.
Poglej Pierre-Simon Laplace in Calvados (departma)
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Poglej Pierre-Simon Laplace in Dan
Diferencialna enačba
Diferenciálna enáčba je v matematiki enačba neznane funkcije ene ali več spremenljivk, ki povezuje njene vrednosti z njenimi prvimi ali višjimi odvodi.
Poglej Pierre-Simon Laplace in Diferencialna enačba
Dinamika fluidov
Dinamika fluidov je subkategorija mehanike fluidov, ki se ukvarja z analizo premikajočih se tekočin in njihovo interakcijo s trdnimi telesi ali drugimi tekočinami na njihovem robu.
Poglej Pierre-Simon Laplace in Dinamika fluidov
Elektrika in magnetizem
Eléktrika ín magnetízem se obravnava skupaj, saj so električni in magnetni pojavi povezani.
Poglej Pierre-Simon Laplace in Elektrika in magnetizem
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Pierre-Simon Laplace in Filozofija
Fizik
Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.
Poglej Pierre-Simon Laplace in Fizik
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Pierre-Simon Laplace in Francija
Francozi
Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.
Poglej Pierre-Simon Laplace in Francozi
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Poglej Pierre-Simon Laplace in Geometrija
Immanuel Kant
Immanuel Kant, nemški filozof, * 22. april 1724, Königsberg, vzhodna Prusija, danes Kaliningrad, Rusija, † 12. februar 1804, Königsberg.
Poglej Pierre-Simon Laplace in Immanuel Kant
Infinitezimalni račun
Infinitezimálni račún je področje matematične analize, ki preučuje zlasti naslednja področja.
Poglej Pierre-Simon Laplace in Infinitezimalni račun
Isaac Newton
Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.
Poglej Pierre-Simon Laplace in Isaac Newton
Joseph-Louis de Lagrange
Grof Joseph-Louis de Lagrange (rojen Giuseppe Lodovico Lagrangia), italijansko-francoski plemič, matematik, astronom in mehanik, * 25. januar 1736, Torino, Piemont, Italija, † 10. april 1813, Pariz, Francija.
Poglej Pierre-Simon Laplace in Joseph-Louis de Lagrange
Laplaceov operator
Laplaceov operátor (tudi laplasian in redkeje operator delta) je v vektorskem računu skalarni diferencialni operator skalarne funkcije φ.
Poglej Pierre-Simon Laplace in Laplaceov operator
Laplaceova matrika
Laplaceova matrika (tudi Kirchoffova matrika) je matrika s katero se predstavi graf.
Poglej Pierre-Simon Laplace in Laplaceova matrika
Laplaceova ravnina
Poenostavljen prikaz Laplaceove ravnine. Laplaceova ravnína je ravnina, ki je v poprečju najbliže ravnini po kateri se giblje satelit (naravni ali umetni) med enim ciklom precesije.
Poglej Pierre-Simon Laplace in Laplaceova ravnina
Laplaceova resonanca
Ia konjunkciji Laplaceova resonánca je v nebesni mehaniki vrsta orbitalne resonance v kateri imajo tri ali več teles takšne obhodne dobe, ki jih lahko izrazimo kot razmerje celih števil (primer: 2: 4: 5).
Poglej Pierre-Simon Laplace in Laplaceova resonanca
Laplaceova transformacija
Laplaceova transformácija je integralska transformacija, ki funkcijo iz časovnega prostora t preslika v frekvenčni prostor kompleksne spremenljivke s: \left.
Poglej Pierre-Simon Laplace in Laplaceova transformacija
Matematična fizika
verjetnostnimi amplitudami (desno). Matemátična fízika se nanaša na razvoj matematičnih znanstvenih metod za uporabo v fiziki in je teorija matematičnih modelov pri raziskovanju fizikalnih pojavov.
Poglej Pierre-Simon Laplace in Matematična fizika
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Pierre-Simon Laplace in Matematika
Mehanika
Mehánika (mehaniké), tudi klásična mehánika, kadar želimo poudariti razlikovanje od kvantne ali relativistične mehanike, je veja fizike, ki obravnava gibanje in mirovanje teles ter gibanje le-teh pod vplivom sil.
Poglej Pierre-Simon Laplace in Mehanika
Nebesna mehanika
Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.
Poglej Pierre-Simon Laplace in Nebesna mehanika
Normandija
Normandija (iz stare francoščine Normanz, množina Normant, prvotno iz besede za "northman" v več skandinavskih jezikih) je geografska regija v Franciji, ki ustreza nekdanji vojvodini Normandiji.
Poglej Pierre-Simon Laplace in Normandija
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Poglej Pierre-Simon Laplace in Osončje
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Pierre-Simon Laplace in Pariz
Poissonova enačba
Poissonova enáčba (imenovana tudi enačba teorije potenciala) je v matematiki parcialna diferencialna enačba 2.
Poglej Pierre-Simon Laplace in Poissonova enačba
Potencial
Potenciál je skalarna fizikalna količina, ki se jo v vektorski analizi lahko kot skalarno polje pripiše nekaterim vrstam vektorskega polja.
Poglej Pierre-Simon Laplace in Potencial
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Pierre-Simon Laplace in Sonce
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Poglej Pierre-Simon Laplace in Težnost
Telo (fizika)
Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.
Poglej Pierre-Simon Laplace in Telo (fizika)
Uporabna matematika
letalskega krila Uporábna matemátika je veja matematike, ki se ukvarja z matematičnimi tehnikami v uporabi matematičnega znanja na drugih področjih, kot je na primer tehniška matematika.
Poglej Pierre-Simon Laplace in Uporabna matematika
Urad za dolžine
Urad za dolžine je francoska znanstvena ustanova, ustanovljena z odlokom 25. junija 1795 z namenom izboljševanja pomorske navigacije, standardizacije časovne službe, geodezije in astronomskih opazovanj.
Poglej Pierre-Simon Laplace in Urad za dolžine
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Poglej Pierre-Simon Laplace in Vektor (matematika)
Verjetnost
Verjétnost je število, ki pove, kolikšna je možnost, da se zgodi nek dogodek.
Poglej Pierre-Simon Laplace in Verjetnost
1749
1749 (MDCCXLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Pierre-Simon Laplace in 1749
1827
1827 (MDCCCXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Pierre-Simon Laplace in 1827
23. marec
23.
Poglej Pierre-Simon Laplace in 23. marec
5. marec
5.
Poglej Pierre-Simon Laplace in 5. marec
Glej tudi
Francoski matematiki
Ministri za notranje zadeve Francije
Rojeni leta 1749
Člani Académie française
Člani Kraljeve nizozemske akademije umetnosti in znanosti
Prav tako znan kot Laplace, Pierre Simon Laplace, Pierre Simon de Laplace.