Kazalo
48 odnosi: Algebra, Asteroid, Asteroidni pas, Astronom, Celo število, D'Alembertovo načelo, Ekstrem funkcije, Euler-Lagrangeeva enačba, Fizika, Francija, Francozi, Funkcija (matematika), Geometrija, Grof, Italija, Italijani, Izrek o povprečni vrednosti, Kilometer, Klasična mehanika, Krater (razločitev), Kvadratno število, Lagrangeeva enakost, Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb, Lagrangeeva funkcija, Lagrangeeva točka, Luna, Matematična analiza, Matematika, Mehanik, Mehanika, Nebesna mehanika, Pariz, Piemont, Plemstvo, Pozitivno število, Praštevilo, Premer, Teorija števil, Teorija grup, Torino, Udarni krater, Urad za dolžine, Vsota, Wilsonov izrek, 10. april, 1736, 1813, 25. januar.
- Francoski Italijani
- Italijanski matematiki v 18. stoletju
- Italijanski matematiki v 19. stoletju
- Naturalizirani državljani Francije
- Rojeni leta 1736
- Umrli leta 1813
- Člani Pruske akademije znanosti
Algebra
Algebra in (Al-džebr, dobesedno »združevanje razbitih delov«) je matematična disciplina, ki se, podobno kot geometrija, matematična analiza in teorija števil, šteje za bistveno nit preučevanja matematike.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Algebra
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Asteroid
Asteroidni pas
Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Asteroidni pas
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Astronom
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Celo število
D'Alembertovo načelo
D'Alembertovo načélo (ali tudi Lagrange-d'Alembertovo načelo) je v fiziki načelo o osnovnih klasičnomehanskih zakonih gibanja in je enakovredno 2.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in D'Alembertovo načelo
Ekstrem funkcije
Ekstrém fúnkcije je v matematiki točka, kjer funkcija doseže največjo vrednost (maksimum) ali najmanjšo vrednost (minimum).
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Ekstrem funkcije
Euler-Lagrangeeva enačba
Euler-Lagrangeeva enáčba (tudi Lagrangeeva enáčba) ali sistem Euler-Lagrangeevih enačb pove, da doseže integral akcije S ekstremno vrednost tedaj in le tedaj, ko velja Pri tem je L Lagrangeeva funkcija sistema, x^a pa so posplošene koordinate.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Euler-Lagrangeeva enačba
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Fizika
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Francija
Francozi
Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Francozi
Funkcija (matematika)
Funkcija poveže vsakemu elementu v množici ''X'' (vhod oz. podatek) natančno en element v množici ''Y'' (izhod oz. rezultat). Dva različna elementa v ''X'' imata lahko isti izhod, in ni nujno, da so vsi elementi v ''Y'' izhodi Graf funkcije \beginalign&\scriptstyle f \colon -1,\; 1,5 \to -1,\; 1,5 \\ &\textstyle x \mapsto \frac(4x^3-6x^2+1)\sqrtx+13-x\endalign Fúnkcija f: A \longrightarrow B je v matematiki preslikava, ki vsakemu elementu množice A priredi natanko en element množice B.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Funkcija (matematika)
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Geometrija
Grof
Gròf (ž. grofíca) je visok plemiški naziv, ki izvira iz nemščine Graf.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Grof
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Italija
Italijani
Italijani so pretežno prebivalci Italije, nekaj jih je tudi v Sloveniji, na Tirolskem, Hrvaškem, v Franciji in v Švici.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Italijani
Izrek o povprečni vrednosti
Za vsako funkcijo, ki je zvezna na ''a'', ''b'' in odvedljiva na (''a'', ''b''), obstaja neka točka ''c'' na odprtem intervalu (''a'', ''b''), da je ''sekanta'', ki povezuje obe končni točki intervala ''a'', ''b'', vzporedna ''tangenti'' v ''c''.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Izrek o povprečni vrednosti
Kilometer
Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Kilometer
Klasična mehanika
gibanja projektila je del klasične mehanike. Klasična mehanika je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje makroskopskih predmetov, od izstrelkov do delov strojev in astronomskih teles, kot so vesoljska plovila, planeti, zvezde in galaksije.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Klasična mehanika
Krater (razločitev)
Kráter je lahko.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Krater (razločitev)
Kvadratno število
Kvadrátno števílo ali kvadrát (včasih celo tudi popólni kvadrát) je v matematiki pozitivno celo število, ki se ga lahko zapiše kot kvadrat drugega celega števila.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Kvadratno število
Lagrangeeva enakost
Lagrangeeva enákost ali Lagrangeeva identitéta je v algebri enakost: ki velja za dve poljubni množici in realnih ali kompleksnih števil (oziroma splošneje, elementov komutativnega kolobarja).
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Lagrangeeva enakost
Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb
Z Lagrangeevimi enačbami je mogoče poiskati diferencialne enačbe, ki opisujejo obnašanje mehanskega sistema, prek energijskih konceptov.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb
Lagrangeeva funkcija
Lagrangeeva fúnkcija (tudi lagranžijan ali Lagrangiana) je v fiziki funkcija, izbrana tako, da zajame celoten sistem (telo ali sistem teles).
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Lagrangeeva funkcija
Lagrangeeva točka
Konturni graf razpoložljivega potenciala problema dveh teles (Sonce in Zemlja), kaže 5 Lagrangeevih točk. Lagrangeeve tóčke (tudi L-točke ali libracijske točke) v nebesni mehaniki predstavljajo pet leg v medplanetarnem prostoru, v katerih lahko rečemo, da manjše telo, na katerega vpliva le gravitacija, teoretično miruje glede na dve večji telesi, kot na primer satelit glede na Zemljo in Luno.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Lagrangeeva točka
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Luna
Matematična analiza
Matemátična analíza (starogrško: análysis - rešitev) je skupno ime za matematične discipline, ki temeljijo na pojmih limite in konvergence, ter ki preučujejo povezane pojme, kot so zveznost, integral, odvod in transcendentna funkcija.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Matematična analiza
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Matematika
Mehanik
Mehanik je znanstvenik, ki največ deluje in proučuje na področju mehanike.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Mehanik
Mehanika
Mehánika (mehaniké), tudi klásična mehánika, kadar želimo poudariti razlikovanje od kvantne ali relativistične mehanike, je veja fizike, ki obravnava gibanje in mirovanje teles ter gibanje le-teh pod vplivom sil.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Mehanika
Nebesna mehanika
Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Nebesna mehanika
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Pariz
Piemont
Piemont (v italijanskem izvirniku Piemonte) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Piemont
Plemstvo
Plémstvo je družbeni sloj, ki uživa podedovane ali podeljene pravice in privilegije.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Plemstvo
Pozitivno število
Pozitivno število x je vsako število, za katero velja x > 0.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Pozitivno število
Praštevilo
Práštevílo je naravno število n > 1, če ima točno dva pozitivna delitelja (faktorja), število 1 in samega sebe kot edini prafaktor.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Praštevilo
Premer
V geometriji je premer kroga vsaka daljica, ki gre skozi središče in ima krajišči na krožnici.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Premer
Teorija števil
Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Teorija števil
Teorija grup
Teoríja grúp je matematična disciplina, nastala v 19.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Teorija grup
Torino
Torino (narečno piemontsko, zastarelo slovensko in v nekaterih neitalijanskih jezikih Turin; latinsko Taurinum) je mesto in pomembno poslovno in kulturno središče v severni Italiji, glavno mesto dežele Piemont, je bil prvo glavno mesto Italije.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Torino
Udarni krater
Luni. Udarni krater (tudi astroblem ali kar krater) je krožna ali ovalna depresija na površju, običajno na planetu, naravnem satelitu, asteroidu ali drugemu nebesnemu telesu, ki je nastala s trkom manjšega telesa meteorja s površjem.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Udarni krater
Urad za dolžine
Urad za dolžine je francoska znanstvena ustanova, ustanovljena z odlokom 25. junija 1795 z namenom izboljševanja pomorske navigacije, standardizacije časovne službe, geodezije in astronomskih opazovanj.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Urad za dolžine
Vsota
Vsôta (seštévek, s tujko súma) (latinsko summa - vsota, celotni znesek, splošna količina) je število, ki je rezultat aritmetične dvočlene operacije seštevanja.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Vsota
Wilsonov izrek
Wilsonov izrek v teoriji števil pravi, da je naravno število n > 1 praštevilo, če in samo če je zmnožek vseh naravnih števil, ki so manjša od n za ena manj od mnogokratnika od n. To pomeni, da (z uporabo zapisa modularne aritmetike) fakulteta (n - 1)!.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Wilsonov izrek
10. april
10.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in 10. april
1736
1736 (MDCCXXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in 1736
1813
1813 (MDCCCXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in 1813
25. januar
25.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in 25. januar
Glej tudi
Francoski Italijani
Italijanski matematiki v 18. stoletju
Italijanski matematiki v 19. stoletju
Naturalizirani državljani Francije
Rojeni leta 1736
Umrli leta 1813
Člani Pruske akademije znanosti
Prav tako znan kot Joseph Louis Lagrange, Joseph Louis de Lagrange, Joseph-Louis Lagrange, Lagrange.