Kazalo
64 odnosi: Abel-Ruffinijev izrek, Akcija (fizika), Algebra, Algebrska geometrija, Astronavtika, Astronomija, Augustin Louis Cauchy, Časovni odvod, Časovni pregled astronomov, Évariste Galois, Brahmaguptova enakost, Ernst Karl Abbe, Eulerjeva enakost štirih kvadratov, Grandijeva vrsta, Hiparh, Italija, Izrek o povprečni vrednosti, Jesse Douglas, John Pell, Joseph Fourier, Kvadratno iracionalno število, Lagrangeeva enakost, Lagrangeeva točka, Lagrangeevo število, Leonhard Euler, Louis Poinsot, Matematična fizika, Matematični dokaz, Max Franz Joseph Cornelius Wolf, Mihail Vasiljevič Ostrogradski, Načelo najmanjše akcije, Nebesna mehanika, Nerešeni matematični problemi, Odvod, Odvod produkta, Pellova enačba, Pierre Charles Le Monnier, Pierre-Simon Laplace, Pomeni imen asteroidov: 1001–1500, Seznam astronomov, Seznam astronomskih vsebin, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam fizikov, Seznam francoskih astronomov, Seznam francoskih fizikov, Seznam francoskih matematikov, Seznam italijanskih astronomov, Seznam italijanskih matematikov, Seznam matematičnih vsebin, Seznam matematikov, ... Razširi indeks (14 več) »
Abel-Ruffinijev izrek
Abel-Ruffinijev izrèk je v matematiki izrek po katerem ne obstaja splošna rešitev polinomske enačbe pete stopnje ali več v radikalih.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Abel-Ruffinijev izrek
Akcija (fizika)
Ákcija (tudi napòr ali núja) je v fiziki kot skalarna količina atribut dinamike fizikalnega sistema in opisuje kako se je sistem spreminjal v času.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Akcija (fizika)
Algebra
Algebra in (Al-džebr, dobesedno »združevanje razbitih delov«) je matematična disciplina, ki se, podobno kot geometrija, matematična analiza in teorija števil, šteje za bistveno nit preučevanja matematike.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Algebra
Algebrska geometrija
geometrijskega mesta točk. Algébrska geometríja je veja matematike, ki klasično raziskuje ničle polinomov z več spremeljivkami.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Algebrska geometrija
Astronavtika
Gagarin leta 1961 Astronávtika (grško άστρον: ástron – zvezda + ναυτική: navtiké – navtika – pomorstvo, iz naútes, latinsko nauta – mornar.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Astronavtika
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Astronomija
Augustin Louis Cauchy
Baron Augustin Louis Cauchy, francoski inženir in matematik, * 21. avgust 1789, Pariz, Francija, † 23. maj 1857, Sceaux, Seine, Francija.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Augustin Louis Cauchy
Časovni odvod
Časóvni òdvod (ali òdvod po čásu) je v matematiki odvod funkcije po času, po navadi tolmačen kot stopnja (časovne) spremembe vrednosti funkcije.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Časovni odvod
Časovni pregled astronomov
Seznam astronomov, urejen časovno naraščajoče.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Časovni pregled astronomov
Évariste Galois
Évariste Galois, francoski matematik, * 25. oktober 1811, Bourg-la-Reine pri Parizu, Francosko cesarstvo (sedaj Francija), † 31. maj 1832, Pariz, Kraljevina Francija (sedaj Francija).
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Évariste Galois
Brahmaguptova enakost
Brahmaguptova enakost (tudi Brahmagupta-Fibonaccijeva enakost, oziroma Fibonaccijeva enakost) v matematiki trdi, da je produkt dveh števil, od katerih je vsako vsota dveh popolnih kvadratov, tudi sam vsota dveh kvadratov.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Brahmaguptova enakost
Ernst Karl Abbe
Ernst Karl Abbe, nemški fizik, optik, poslovnež, in družbeni reformator, * 23. januar 1840, Eisenach, vojvodina Veliko Saška-Weimar-Eisenach, † 14. januar 1905, Jena, Nemčija.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Ernst Karl Abbe
Eulerjeva enakost štirih kvadratov
Eulerjeva enákost štírih kvadrátov v matematiki trdi, da je produkt dveh števil, od katerih je vsako vsota štirih popolnih kvadratov, tudi sam vsota štirih kvadratov.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Eulerjeva enakost štirih kvadratov
Grandijeva vrsta
Grandijeva vŕsta se v matematiki včasih imenuje neskončna vrsta 1 − 1 + 1 − 1 + ···, oziroma zapisana z znakom za vsoto: Vrsta se imenuje po italijanskem rimskokatoliškem duhovniku, filozofu, matematiku in inženirju Luigiju Guidu Grandiju, ki je leta 1703 podal o njej pomembno razpravo v knjigi Quadratura circula et hyperbolae per infinitas hyperbolas geometrice exhibita.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Grandijeva vrsta
Hiparh
Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Hiparh
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Italija
Izrek o povprečni vrednosti
Za vsako funkcijo, ki je zvezna na ''a'', ''b'' in odvedljiva na (''a'', ''b''), obstaja neka točka ''c'' na odprtem intervalu (''a'', ''b''), da je ''sekanta'', ki povezuje obe končni točki intervala ''a'', ''b'', vzporedna ''tangenti'' v ''c''.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Izrek o povprečni vrednosti
Jesse Douglas
Jesse Douglas, ameriški matematik, * 3. julij 1897, New York, New York, ZDA, † 7. september 1965, New York.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Jesse Douglas
John Pell
John Pell, angleški matematik, * 1. marec 1611, Southwick, grofija Sussex, Anglija, † 12. december 1685, London.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in John Pell
Joseph Fourier
Jean-Baptiste Joseph Fourier, francoski fizik in matematik, * 21. marec 1768, Auxerre, Burgundija, Francija, † 16. maj 1830, Pariz, Francija.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Joseph Fourier
Kvadratno iracionalno število
Kvadrátno iracionálno števílo (redkeje tudi kvadrátni súrd) je v matematiki algebrsko iracionalno število, ki je rešitev kakšne kvadratne enačbe z racionalnimi koeficienti.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Kvadratno iracionalno število
Lagrangeeva enakost
Lagrangeeva enákost ali Lagrangeeva identitéta je v algebri enakost: ki velja za dve poljubni množici in realnih ali kompleksnih števil (oziroma splošneje, elementov komutativnega kolobarja).
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Lagrangeeva enakost
Lagrangeeva točka
Konturni graf razpoložljivega potenciala problema dveh teles (Sonce in Zemlja), kaže 5 Lagrangeevih točk. Lagrangeeve tóčke (tudi L-točke ali libracijske točke) v nebesni mehaniki predstavljajo pet leg v medplanetarnem prostoru, v katerih lahko rečemo, da manjše telo, na katerega vpliva le gravitacija, teoretično miruje glede na dve večji telesi, kot na primer satelit glede na Zemljo in Luno.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Lagrangeeva točka
Lagrangeevo število
Lagrangeeva števila so v matematiki zaporedja števil, ki se pojavljajo v mejah pri aproksimaciji iracionalnih števil z racionalnimi števili.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Lagrangeevo število
Leonhard Euler
Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Leonhard Euler
Louis Poinsot
Louis Poinsot, francoski matematik in fizik, * 3. januar 1777, Clermont-en-Beauvaisis, Francija, † 5. december 1859, Pariz.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Louis Poinsot
Matematična fizika
verjetnostnimi amplitudami (desno). Matemátična fízika se nanaša na razvoj matematičnih znanstvenih metod za uporabo v fiziki in je teorija matematičnih modelov pri raziskovanju fizikalnih pojavov.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Matematična fizika
Matematični dokaz
language.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Matematični dokaz
Max Franz Joseph Cornelius Wolf
Maximilian Franz Joseph Cornelius »Max« Wolf, nemški astronom, * 21. julij 1863, Heidelberg, Baden, Nemčija, † 3. oktober 1932, Heidelberg.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Max Franz Joseph Cornelius Wolf
Mihail Vasiljevič Ostrogradski
Mihail Vasiljevič Ostrogradski (Mihajlo Vasiljovič Ostrogradski), ruski matematik, mehanik in fizik ukrajinsko kozaškega rodu, * 24. september (12. september, ruski koledar) 1801, vas Pašenivka, Kobeljakški ujezd, Poltavska gubernija, Ruski imperij (sedaj Kozelščinski rajon, Poltavska oblast, Ukrajina), † 1.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Mihail Vasiljevič Ostrogradski
Načelo najmanjše akcije
Načèlo najmánjše ákcije, kjer akcijo sestavlja zmnožek mase m, hitrosti v in poti s telesa, je prvi opredelil Pierre-Louis Moreau de Maupertuis.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Načelo najmanjše akcije
Nebesna mehanika
Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Nebesna mehanika
Nerešeni matematični problemi
Seznam vsebuje nekatere trenutno še nerešene matematične probleme.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Nerešeni matematični problemi
Odvod
Graf funkcije narisane v črnem in tangenta te funkcije narisane v rdečem. Naklon tangente je enak odvodu funkcije v označeni točki. Odvòd v matematiki predstavlja spremembo funkcije pri spremembi njenega argumenta.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Odvod
Odvod produkta
Odvòd prodúkta je v infinitezimalnem računu pravilo s katerim se poišče odvod produkta dveh ali več funkcij.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Odvod produkta
Pellova enačba
Pellova enačba za ''n''.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Pellova enačba
Pierre Charles Le Monnier
Pierre Charles Le Monnier (včasih tudi Lemonnier), francoski astronom, * 23. november 1715, Pariz, Francija, † 2. april 1799, Héril pri Bayeuxu, Francija.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Pierre Charles Le Monnier
Pierre-Simon Laplace
Markiz Pierre-Simon de Laplace, francoski matematik, fizik, astronom in filozof, * 23. marec 1749, Beaumont-en-Auge, Calvados, Normandija, Francija, † 5. marec 1827, Pariz, Francija.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Pierre-Simon Laplace
Pomeni imen asteroidov: 1001–1500
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 1001 do 1500.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Pomeni imen asteroidov: 1001–1500
Seznam astronomov
Seznam najbolj znanih svetovnih astronomov in astronomk.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Seznam astronomov
Seznam astronomskih vsebin
Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Seznam astronomskih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikov
Seznam najbolj znanih svetovnih fizikov in fizičark.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Seznam fizikov
Seznam francoskih astronomov
Seznam francoskih astronomov.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Seznam francoskih astronomov
Seznam francoskih fizikov
Seznam francoskih fizikov.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Seznam francoskih fizikov
Seznam francoskih matematikov
Seznam francoskih matematikov.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Seznam francoskih matematikov
Seznam italijanskih astronomov
Seznam italijanskih astronomov.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Seznam italijanskih astronomov
Seznam italijanskih matematikov
Seznam italijanskih matematikov.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Seznam italijanskih matematikov
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematikov
Seznam znanih matematikov zložen po slovenskem abecednem redu po priimkih.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Seznam matematikov
Siméon-Denis Poisson
Baron Siméon-Denis Poisson, francoski fizik, matematik in geometer, * 21. junij 1781, Pithiviers, departma Loiret, Francija, † 25. april 1840, Sceaux pri Parizu.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Siméon-Denis Poisson
Sofja Vasiljevna Kovalevska
Sofja Vasiljevna Kovalevska, rojena Korvin-Krukovska (Корвин-Круковская), ruska matematičarka, pisateljica in borka za ženske pravice, * 15. januar (3. januar, ruski koledar) 1850, Moskva, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 10. februar 1891, Stockholm, Švedska.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Sofja Vasiljevna Kovalevska
Tavtohrona krivulja
graf, ki prikazuje lege točk v različnih časih. Tavtohrona krivulja (tudi izohrona krivulja) iz starogrške besede: tavto, kar pomeni isti in besede: chrono, kar pomeni čas oziroma iz besede iso, kar pomeni enak) je krivulja po kateri bi se moralo gibati telo (ki se ga je brez začetne hitrosti spustilo), da bi brez trenja v enakomerni težnosti prišlo v najnižjo točko neodvisno od začetne točke.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Tavtohrona krivulja
Teoretična fizika
Teorétična fízika (tudi teoríjska fízika in redkeje teorétska fízika) poskuša razumeti svet z izdelavo modela, ki odslikuje stvarnost in z njim poskuša pojasniti in napovedati fizikalne pojave.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Teoretična fizika
Teorija grup
Teoríja grúp je matematična disciplina, nastala v 19.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Teorija grup
Urad za dolžine
Urad za dolžine je francoska znanstvena ustanova, ustanovljena z odlokom 25. junija 1795 z namenom izboljševanja pomorske navigacije, standardizacije časovne službe, geodezije in astronomskih opazovanj.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Urad za dolžine
Valovna enačba
Valóvna enáčba ali tudi d'Alembertova enáčba je pomembna homogena linearna parcialna diferencialna enačba 2.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Valovna enačba
Verižni ulomek
Verížni ulómek je v matematiki izraz oblike: kjer je a0 neko celo število, vsa druga števila an pa so naravna števila (oziroma pozitivna cela števila) in se imenujejo delni količniki.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Verižni ulomek
Virialni izrek
Viriálni izrèk v mehaniki predpisuje splošno enačbo, ki povezuje časovno povprečje skupne kinetične energije \left\langle T \right\rangle stabilnega sistema z N delci, omejenimi s potencialnimi silami, s skupno potencialno energijo \left\langle V_ \right\rangle, kjer lomljeni oklepaji predstavljajo časovno povprečje dane količine.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Virialni izrek
Wilsonov izrek
Wilsonov izrek v teoriji števil pravi, da je naravno število n > 1 praštevilo, če in samo če je zmnožek vseh naravnih števil, ki so manjša od n za ena manj od mnogokratnika od n. To pomeni, da (z uporabo zapisa modularne aritmetike) fakulteta (n - 1)!.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in Wilsonov izrek
10. april
10.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in 10. april
1736
1736 (MDCCXXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in 1736
1813
1813 (MDCCCXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in 1813
25. januar
25.
Poglej Joseph-Louis de Lagrange in 25. januar
Prav tako znan kot Joseph Louis Lagrange, Joseph Louis de Lagrange, Joseph-Louis Lagrange, Lagrange.