Hitreje kot brskalnik!
268 odnosi: Aage Niels Bohr, Abdus Salam, Aerodinamika, Akustika, Al-Biruni, Albert Abraham Michelson, Albert Einstein, Aleksander Markovič Poljakov, Alhacen, Ameriško matematično društvo, Antidelec, Arhimed, Aristotel, Arnold Sommerfeld, Arthur Michael Jaffe, Aryabhata I., Astronomija, Atle Selberg, Atom, Atomska, molekulska in optična fizika, Atomsko jedro, Augustin-Jean Fresnel, Šingtung Jau, Šiničiro Tomonaga, Čen Ning Franklin Jang, Barva, Bernhard Riemann, Besslova funkcija, Bruno Zumino, Carl Friedrich Gauss, Carl Gustav Jakob Jacobi, Carl Martin Bender, Cédric Villani, Charles William Misner, Christiaan Huygens, Constantin Carathéodory, Daljnogled, Daniel Bernoulli, David Hilbert, David Ruelle, Diferencialna enačba, Difuzija, Dinamični sistem, Dinamika, Dinamika fluidov, Drugi zakon termodinamike, E = mc², Edward Williams Morley, Edward Witten, Eksperimentalna fizika, ..., Elektrika, Elektrika in magnetizem, Elektromagnetna interakcija, Elektromagnetno polje, Elektron, Elipsa, Eliptična geometrija, Energija, Ernst Mach, Erwin Schrödinger, Eter, Eter (fizika), Eugene Paul Wigner, Evdoks, Evklidski prostor, Fazni prehod, Fenomenologija, Fizika, Fizikalni zakon, Fotoelektrični pojav, Fourierova vrsta, France Križanič, Freeman John Dyson, Gabriele Veneziano, Galilejeva transformacija, Galileo Galilei, Geometrija, George David Birkhoff, George Gabriel Stokes, Gerardus 't Hooft, Gibanje, Gluon, Gostota zraka, Gravitacijsko polje, Hamiltonova mehanika, Harmonični oscilator, Heinemanova nagrada, Heliocentrični model, Hendrik Antoon Lorentz, Henri Poincaré, Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz, Hermann Minkowski, Hermann Weyl, Hevristika, Hideki Jukava, Hilbertov prostor, Idiosinkrazija, Inercialni opazovalni sistem, Infinitezimala, Infinitezimalni račun, Integralska transformacija, Interakcija, Interferenca, Isaac Newton, Izparevanje, James Clerk Maxwell, Jean le Rond d'Alembert, Jožef Stefan, Johannes Kepler, John Hasbrouck van Vleck, John Henry Schwarz, John Locke, John Stewart Bell, John von Neumann, John William Strutt Rayleigh, Joičiro Nambu, Joseph Fourier, Joseph-Louis de Lagrange, Josiah Willard Gibbs, Juan Martín Maldacena, Julian Seymour Schwinger, Julius Wess, Kartezični koordinatni sistem, Kenneth Geddes Wilson, Keplerjevi zakoni, Kinetična energija, Klasična mehanika, Kožni pojav, Kombinacija (matematika), Kozmologija, Krožnica, Kvantna mehanika, Kvantna teorija polja, Kvantni harmonični oscilator, Kvark, Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb, Lars Onsager, Léon Van Hove, Led, Lega, Leonard Susskind, Leonhard Euler, Lev Davidovič Landau, Linearna algebra, Lorentzeva transformacija, Ludwig Edward Boltzmann, Magnetizem, Magnetni moment, Maksim Lvovič Koncevič, Mark Kac, Marvin Leonard Goldberger, Masa, Matematika, Max Born, Max Planck, Maxwellove enačbe, Mehanika, Meritev, Metoda izčrpavanja, Michael Faraday, Michael Francis Atiyah, Miselni preizkus, Mitchell Jay Feigenbaum, Močna jedrska sila, Molekula, Murray Gell-Mann, Načelo, Narava, Nebesna mehanika, Neevklidska geometrija, Newtonova metoda, Newtonovi zakoni gibanja, Niels Henrik David Bohr, Nihanje, Nikolaj Kopernik, Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov, Nina Claire Snaith, Nukleon, Numerična matematika, Objekt, Opazovalni sistem, Operator (matematika), Optika, Osnovna sila, Osončje, Paul Adrien Maurice Dirac, Paul Joseph Cohen, Pierre Duhem, Pierre Ramond, Pierre-Simon Laplace, Pitagorejstvo, Planckov zakon, Podatek, Polje (fizika), Posebna teorija relativnosti, Poskus, Pozitron, Prosti pad, Prostor, Prostor Minkowskega, Prostor-čas, Prostornina, Ptolemaj, Razsežnost (vektorski prostor), René Descartes, Richard Phillips Feynman, Robert Boyle, Roger Penrose, Roy Jay Glauber, Satjendra Nat Bose, Sergej Petrovič Novikov, Sevanje, Sheldon Lee Glashow, Sidney Richard Coleman, Sila, Siméon-Denis Poisson, Simetrija, Snov, Spekter elektromagnetnega valovanja, Spektroskopija, Splošna teorija relativnosti, Splošni gravitacijski zakon, Statistična fizika, Statistična mehanika, Statistika, Stefan-Boltzmannov zakon, Stefanova naloga, Stephen Hawking, Steven Weinberg, Stvar, Subrahmanyan Chandrasekhar, Taj Tsun Vu, Taljenje, Težnost, Tekočina, Telo (fizika), Teoretična fizika, Teorija, Teorija števil, Teorija grup, Teorija kategorij, Termodinamika, Tir, Topologija, Transportni pojav, Trirazsežni prostor, Tullio Regge, Tycho Brahe, Uho, Uporabna matematika, Valovanje, Variacijski račun, Vektor (matematika), Vektorski prostor, Verjetnostni račun, Vladimir Aleksandrovič Fok, Vladimir Geršonovič Drinfeld, Vladimir Igorjevič Arnold, Vzajemni bibliografski sistem COBISS, Vztrajnost, Werner Karl Heisenberg, Wikiknjige, Wilhelm Röntgen, William Rowan Hamilton, William Thomson, Wolfgang Ernst Pauli, Znanstvena metoda, Zvok. Razširi indeks (218 več) »
Aage Niels Bohr
Aage Niels Bohr, danski fizik, * 19. junij 1922, København, Danska, † 8. september 2009, København.
Novo!!: Matematična fizika in Aage Niels Bohr · Poglej več »
Abdus Salam
Salam (levo) Abdus Salam, pakistanski fizik, * 29. januar 1926, Džang, Pundžab, Britanska Indija, (sedaj Pakistan), † 21. november 1996, Oxford, Anglija.
Novo!!: Matematična fizika in Abdus Salam · Poglej več »
Aerodinamika
obarvani dim. Vrtinci spadajajo med mnoge pojave tesno povezane z aerodinamiko. Enačbe aerodinamike kažejo da vrtinec nastane zaradi razlike v tlaku med zgornjo in spodnjo površino krila. Na koncu krila višji tlak na spodnji površini poskuša učinkoviti 'preiti' na stran z nižjim tlakom in pri tem povzroča vrtenje in vrtinec Aêrodinámika je znanstvena veda o obnašanju plinov, ki se je začela razvijati v 19. stoletju.
Novo!!: Matematična fizika in Aerodinamika · Poglej več »
Akustika
Akustika je znanstvena veda, ki se ukvarja s preučevanjem vseh mehanskih valovanj v plinih, tekočinah in trdnih snoveh.
Novo!!: Matematična fizika in Akustika · Poglej več »
Al-Biruni
faze Abu Ar Rajhan Mohamed ibn Ahmed al-Biruni, (na Zahodu znan kot Aliboron, tudi Alberuni) (perzijsko ابوریحان بیرونی), perzijski matematik, astronom, fizik, učenjak, enciklopedist in učitelj, * 15. september 973, Hiva, nekdanji Horezm ob Aralskem jezeru, pokrajina Korasan, sedaj v Uzbekistanu, † 13. december 1048, Gasna, afganistanski Gasnavid, sedaj Gazni, Afganistan.
Novo!!: Matematična fizika in Al-Biruni · Poglej več »
Albert Abraham Michelson
Albert Abraham Michelson, nemško-ameriški fizik, * 19. december 1852, Strelno, Posen, Prusija (sedaj Strzelno, Poljska), † 9. maj 1931, Pasadena, Kalifornija, ZDA.
Novo!!: Matematična fizika in Albert Abraham Michelson · Poglej več »
Albert Einstein
Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.
Novo!!: Matematična fizika in Albert Einstein · Poglej več »
Aleksander Markovič Poljakov
Aleksander Markovič Poljakov (rusko Алекса́ндр Ма́ркович Поляко́в), ruski fizik, * 27. september 1945, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).
Novo!!: Matematična fizika in Aleksander Markovič Poljakov · Poglej več »
Alhacen
Ibn Abu Ali al Hasan al-Haitam (latinizirano Alhazen in Alhacen), arabski matematik, fizik in učenjak, * 965, Basra, Irak, † 1041, Kairo, Egipt.
Novo!!: Matematična fizika in Alhacen · Poglej več »
Ameriško matematično društvo
Ameriško matematično društvo (kratica AMS) je ameriško društvo poklicnih matematikov posvečeno zanimanju za raziskovanje in učenje matematike.
Novo!!: Matematična fizika in Ameriško matematično društvo · Poglej več »
Antidelec
Antidelec je dvojnik (osnovnega) delca, ki ima enako maso, enak spin kot normalni delec, vendar se od njega razlikuje po nekaterih drugih značilnostih, kot so električni in barvni naboj ter barionsko in leptonsko število.
Novo!!: Matematična fizika in Antidelec · Poglej več »
Arhimed
Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.
Novo!!: Matematična fizika in Arhimed · Poglej več »
Aristotel
Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).
Novo!!: Matematična fizika in Aristotel · Poglej več »
Arnold Sommerfeld
Arnold Johannes Wilhelm Sommerfeld, nemški fizik, * 5. december 1868, Königsberg, Prusija (sedaj Kaliningrad, Rusija), † 26. april 1951, München, Nemčija.
Novo!!: Matematična fizika in Arnold Sommerfeld · Poglej več »
Arthur Michael Jaffe
Arthur Michael Jaffe, ameriški fizik, * 22. december 1937.
Novo!!: Matematična fizika in Arthur Michael Jaffe · Poglej več »
Aryabhata I.
Āryabhata I. Starejši (tudi Āriabhata; devanāgarī आर्यभट), indijski matematik in astronom, * 476, Ašmaka, Indija, † 550.
Novo!!: Matematična fizika in Aryabhata I. · Poglej več »
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Novo!!: Matematična fizika in Astronomija · Poglej več »
Atle Selberg
Atle Selberg, norveško-ameriški matematik, * 14. junij 1917, Langesund, Norveška, † 6. avgust 2007, Princeton, New Jersey, ZDA.
Novo!!: Matematična fizika in Atle Selberg · Poglej več »
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Novo!!: Matematična fizika in Atom · Poglej več »
Atomska, molekulska in optična fizika
Atómska in molékulska fízika je veja fizike, ki preučuje zgradbo atomov in molekul, njihovo elektronsko ovojnico, energijske nivoje, spektre in druge lastnosti atomov in molekul.
Novo!!: Matematična fizika in Atomska, molekulska in optična fizika · Poglej več »
Atomsko jedro
Atómsko jêdro je osrednji del atoma in predstavlja večino (več kot 99,9 %) mase atoma.
Novo!!: Matematična fizika in Atomsko jedro · Poglej več »
Augustin-Jean Fresnel
Augustin-Jean Fresnel, francoski fizik in izumitelj, * 10. maj 1788, Broglie, Francija, † 14. julij 1827, Ville d'Avray, Francija.
Novo!!: Matematična fizika in Augustin-Jean Fresnel · Poglej več »
Šingtung Jau
Šingtung Jau kitajsko-ameriški matematik, * 4. april 1949.
Novo!!: Matematična fizika in Šingtung Jau · Poglej več »
Šiničiro Tomonaga
Šiničiro Tomonaga ali Sin-Itiro Tomonaga (Tomonaga Shin'ichirō), japonski fizik, * 31. marec, 1906, Tokio, Japonska, † 8. julij, 1979, Tokio.
Novo!!: Matematična fizika in Šiničiro Tomonaga · Poglej več »
Čen Ning Franklin Jang
Čen Ning Franklin Jang (kitajščina; 楊振寧; pinjin: Yáng Zhènníng), kitajsko-ameriški fizik, * 22. september 1922, Hefej, provinca Anhui, Kitajska.
Novo!!: Matematična fizika in Čen Ning Franklin Jang · Poglej več »
Barva
Primer predstavitve barv s koordinatami v RGB modelu Bárva je zaznava določenega dela vidnega spektra svetlobe.
Novo!!: Matematična fizika in Barva · Poglej več »
Bernhard Riemann
Georg Friedrich Bernhard Riemann, nemški matematik, * 17. september 1826, Breselenz pri Dannenbergu, Hanover, Nemčija, † 20. julij 1866, Selasca (Selasco), ob Lago Maggiore, Italija.
Novo!!: Matematična fizika in Bernhard Riemann · Poglej več »
Besslova funkcija
Besslove funkcije (pogosteje Bésselove f.) so družina transcendentnih funkcij, ki rešijo Besslovo diferencialno enačbo: Besslove funkcije je prvi definiral švicarski matematik Daniel Bernoulli in jih poimenoval po Friedrichu Wilhelmu Besslu.
Novo!!: Matematična fizika in Besslova funkcija · Poglej več »
Bruno Zumino
Bruno Zumino, italijanski fizik, * 28. april 1923, Rim, Italija, † 22. junij 2014, Berkeley, Kalifornija, ZDA.
Novo!!: Matematična fizika in Bruno Zumino · Poglej več »
Carl Friedrich Gauss
Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.
Novo!!: Matematična fizika in Carl Friedrich Gauss · Poglej več »
Carl Gustav Jakob Jacobi
Carl Gustav Jakob Jacobi, nemški matematik, * 10. december 1804, Potsdam, Nemčija, † 18. februar 1851, Berlin.
Novo!!: Matematična fizika in Carl Gustav Jakob Jacobi · Poglej več »
Carl Martin Bender
Carl Martin Bender, ameriški fizik, * 1943.
Novo!!: Matematična fizika in Carl Martin Bender · Poglej več »
Cédric Villani
Cédric Villani, francoski matematik, * 5. oktober 1973, Brive-la-Gaillarde, Francija.
Novo!!: Matematična fizika in Cédric Villani · Poglej več »
Charles William Misner
Charles William Misner, ameriški fizik in kozmolog, * 13. junij 1932, Jackson, Michigan, ZDA.
Novo!!: Matematična fizika in Charles William Misner · Poglej več »
Christiaan Huygens
Christiaan Huygens (Hugenius, Huyghens), nizozemski astronom, fizik in matematik, * 14. april 1629, Haag, Nizozemska, † 8. julij 1695, Haag.
Novo!!: Matematična fizika in Christiaan Huygens · Poglej več »
Constantin Carathéodory
Constantin Carathéodory, grško-nemški matematik, * 13. september 1873, Berlin, Nemčija, † 2. februar 1950, München, Nemčija.
Novo!!: Matematična fizika in Constantin Carathéodory · Poglej več »
Daljnogled
Nici Binokular ''Big Eyes'' ameriške mornarice Daljnoglèd ali teleskóp je optični instrument, s katerim dobimo povečano sliko oddaljenih predmetov.
Novo!!: Matematična fizika in Daljnogled · Poglej več »
Daniel Bernoulli
Daniel Bernoulli I., švicarski matematik in fizik, * 9. februar 1700, Groningen, Nizozemska, † 17. marec 1782, Basel, Švica.
Novo!!: Matematična fizika in Daniel Bernoulli · Poglej več »
David Hilbert
David Hilbert, nemški matematik, * 23. januar 1862, Wehlau blizu Königsberga, Prusija (sedaj Znamensk pri Kaliningradu, Rusija), † 14. februar 1943, Göttingen, Nemčija.
Novo!!: Matematična fizika in David Hilbert · Poglej več »
David Ruelle
David Ruelle, belgijsko-francoski fizik, * 20. avgust 1935, Gent, Belgija.
Novo!!: Matematična fizika in David Ruelle · Poglej več »
Diferencialna enačba
Diferenciálna enáčba je v matematiki enačba neznane funkcije ene ali več spremenljivk, ki povezuje njene vrednosti z njenimi prvimi ali višjimi odvodi.
Novo!!: Matematična fizika in Diferencialna enačba · Poglej več »
Difuzija
Difuzíja je spontano razširjanje snovi, toplote ali gibalne količine zaradi prostorske nehomogenosti odgovarjajočih fizikalnih količin.
Novo!!: Matematična fizika in Difuzija · Poglej več »
Dinamični sistem
nelinearnega dinamičnega sistema. Iz raziskovanj takšnih sistemov se je razvila teorija kaosa Dinámični sistém je v matematiki formalizacija za poljubno ustaljeno »pravilo«, ki opisuje časovno odvisnost lege točke v okoliškem konfiguracijskem prostoru.
Novo!!: Matematična fizika in Dinamični sistem · Poglej več »
Dinamika
Dinamika je veja mehanike, ki obravnava gibanje teles.
Novo!!: Matematična fizika in Dinamika · Poglej več »
Dinamika fluidov
Dinamika fluidov je subkategorija mehanike fluidov, ki se ukvarja z analizo premikajočih se tekočin in njihovo interakcijo s trdnimi telesi ali drugimi tekočinami na njihovem robu.
Novo!!: Matematična fizika in Dinamika fluidov · Poglej več »
Drugi zakon termodinamike
Drugi zakon termodinamike ali entropijski zakon govori o spremembi entropije sistema pri dovajanju toplote: Pri tem je S1 entropija sistema pred spremembo, torej pri temperaturi T1, S2 pa po spremembi, pri temperaturi T2.
Novo!!: Matematična fizika in Drugi zakon termodinamike · Poglej več »
E = mc²
Ladje ''USS Enterprise'', ''Long Beach'' in ''Bainbridge'' v formaciji v Sredozemlju leta 1964. Posadka ''Enterprisa'' je oblikovala znamenito enačbo – E.
Novo!!: Matematična fizika in E = mc² · Poglej več »
Edward Williams Morley
Edward Williams Morley, ameriški fizik in kemik, * 29. januar 1838, Newark, New Jersey, ZDA, † 24. februar, 1923, West Hartford, Connecticut, ZDA.
Novo!!: Matematična fizika in Edward Williams Morley · Poglej več »
Edward Witten
Edward »Ed« Witten, ameriški matematik in fizik, * 26. avgust 1951, Baltimore, Maryland, ZDA.
Novo!!: Matematična fizika in Edward Witten · Poglej več »
Eksperimentalna fizika
Eksperimentálna fízika je znotraj fizike kategorija disciplin in področij (poddisciplin), ki se osredotoča na opazovanje fizikalnih pojavov, da bi pridobila podatke o Vesolju.
Novo!!: Matematična fizika in Eksperimentalna fizika · Poglej več »
Elektrika
Strela je ena najbolj dramatičnih pojavov, povezanih z elektriko Eléktrika je navadno sopomenka za električni naboj, lastnost nekaterih osnovnih delcev (npr. elektron ali proton), da nanje deluje električno polje, kot tudi, da sami ustvarjajo okoli sebe električno polje, kar vodi v privlačne ali odbojne sile med njimi.
Novo!!: Matematična fizika in Elektrika · Poglej več »
Elektrika in magnetizem
Eléktrika ín magnetízem se obravnava skupaj, saj so električni in magnetni pojavi povezani.
Novo!!: Matematična fizika in Elektrika in magnetizem · Poglej več »
Elektromagnetna interakcija
Eléktromagnétna interákcija je ena od štirih osnovnih sil v naravi.
Novo!!: Matematična fizika in Elektromagnetna interakcija · Poglej več »
Elektromagnetno polje
Elektromagnetno polje je fizično polje, ki ga v svoji okolici povzročajo nabita telesa.
Novo!!: Matematična fizika in Elektromagnetno polje · Poglej več »
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Novo!!: Matematična fizika in Elektron · Poglej več »
Elipsa
Elipsa Elípsa ali pákróg je v matematiki sklenjena ravninska krivulja ovalne oblike, pri kateri je vsota razdalj katerekoli točke od gorišč F1 in F2 stalna.
Novo!!: Matematična fizika in Elipsa · Poglej več »
Eliptična geometrija
Elíptična geometríja (tudi Riemannova geometrija – v ožjem smislu) je neevklidska geometrija, v kateri veljajo nekoliko drugačni aksiomi kot v običajni evklidski geometriji.
Novo!!: Matematična fizika in Eliptična geometrija · Poglej več »
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Novo!!: Matematična fizika in Energija · Poglej več »
Ernst Mach
Ernst Mach, avstrijski fizik in filozof, * 18. februar 1838, Turas na Moravskem (sedaj Chrlice, del Brna, Češka), † 19. februar 1916, Haar pri Münchnu, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija).
Novo!!: Matematična fizika in Ernst Mach · Poglej več »
Erwin Schrödinger
Erwin Rudolf Josef Alexander Schrödinger, avstrijski fizik, nobelovec, * 12. avgust 1887, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 4. januar 1961, Dunaj.
Novo!!: Matematična fizika in Erwin Schrödinger · Poglej več »
Eter
Splošna struktura etrov. Etri so razred organskih spojin, ki vsebujejo etrsko skupino – kisikov atom, ki je vezan na dve (substituirani) alkilni ali arilni skupini.
Novo!!: Matematična fizika in Eter · Poglej več »
Eter (fizika)
Éter je izraz, ki se je v poznem 19. stoletju uporabljal za opis vseprisotnega sredstva, po katerem se giblje svetloba, podobno kot se v zraku širi zvok.
Novo!!: Matematična fizika in Eter (fizika) · Poglej več »
Eugene Paul Wigner
Eugene Paul Wigner (levi) in Alvin Weinberg Eugene Paul Wigner, madžarsko-ameriški fizik in matematik, * 17. november 1902, Budimpešta, Avstro-Ogrska (sedaj Madžarska), † 1. januar 1995, Princeton, New Jersey, ZDA.
Novo!!: Matematična fizika in Eugene Paul Wigner · Poglej več »
Evdoks
Evdóks iz Kníde (tudi Evdóksos in Evdóksij), starogrški astronom, matematik, zdravnik in filozof, * 410 pr. n. št., otok Knida, sedaj v Turčiji, † 347 pr. n. št., Knida.
Novo!!: Matematična fizika in Evdoks · Poglej več »
Evklidski prostor
Evklidski prostor je realni topološki vektorski prostor v katerem je definiran skalarni produkt.
Novo!!: Matematična fizika in Evklidski prostor · Poglej več »
Fazni prehod
Fázni prehòd ali fázna spremémba (v tehniki tudi fázna preména ali fázna transformácija) je sprememba, pri katerem preide termodinamski sistem iz ene faze v drugo.
Novo!!: Matematična fizika in Fazni prehod · Poglej več »
Fenomenologija
Fenomenologija (grško - pojav + - veda) označuje filozofsko gibanje, ki je nastalo v začetkov 20. stoletja in si zadalo cilj obnoviti ne samo filozofijo, marveč tudi znanosti in kulturo.
Novo!!: Matematična fizika in Fenomenologija · Poglej več »
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Novo!!: Matematična fizika in Fizika · Poglej več »
Fizikalni zakon
Fizikalni zakon ali znanstveni zakon je teoretična izjava »izpeljana iz določenih dejstev, uporabna na definirano skupino ali razred pojavov in izrazljiva z izjavo, da se določeni pojav vedno pojavi, če so prisotne določeni pogoji.« Fizikalni zakoni so tipično zaključki, ki temeljijo na ponavljajočih se znanstvenih eksperimentih in opazovanjih skozi mnoga leta in jih znanstvena skupnost sprejema univerzalno.
Novo!!: Matematična fizika in Fizikalni zakon · Poglej več »
Fotoelektrični pojav
Fotoelektrični pojav ali fotoefekt je fizikalni pojav, pri kateri elektromagnetno valovanje z dovolj kratko valovno dolžino (npr. v vidnem ali ultravijoličnem delu spektra) po navadi iz kovine izbije prevodniške elektrone.
Novo!!: Matematična fizika in Fotoelektrični pojav · Poglej več »
Fourierova vrsta
Prvi štirje približki Fourierovih vrst za pravokotni val. Fourierove vrste v matematiki omogočajo razstavljanje poljubne periodične funkcije ali periodičnega signala v vsoto (po možnosti končno) skupine periodičnih funkcij kot sta sinus in kosinus.
Novo!!: Matematična fizika in Fourierova vrsta · Poglej več »
France Križanič
France Križanič, slovenski matematik, * 3. marec 1928, Maribor, † 17. januar 2002, Ljubljana.
Novo!!: Matematična fizika in France Križanič · Poglej več »
Freeman John Dyson
Dyson in John Forbes Nash v Rimu 2008 Freeman John Dyson, ameriški matematik, fizik in astrofizik, * 15. december 1923, Crowthorne, grofija Berkshire, Anglija, † 28. februar 2020, Princeton, New Jersey, ZDA.
Novo!!: Matematična fizika in Freeman John Dyson · Poglej več »
Gabriele Veneziano
Gabriele Veneziano, italijanski fizik, * 7. september 1942, Firence, Italija.
Novo!!: Matematična fizika in Gabriele Veneziano · Poglej več »
Galilejeva transformacija
Galilejeva transformácija je v fiziki predpis, ki prevede opis kakega pojava v danem inercialnem ali nepospešenem opazovalnem sistemu v opis tega pojava v drugem nepospešenem opazovalnem sistemu, gibajočem se glede na prvega.
Novo!!: Matematična fizika in Galilejeva transformacija · Poglej več »
Galileo Galilei
Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.
Novo!!: Matematična fizika in Galileo Galilei · Poglej več »
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Novo!!: Matematična fizika in Geometrija · Poglej več »
George David Birkhoff
George David Birkhoff, ameriški matematik, * 21. marec 1884, Overisel, Michigan, ZDA, † 12. november 1944, Cambridge, Massachusetts, ZDA.
Novo!!: Matematična fizika in George David Birkhoff · Poglej več »
George Gabriel Stokes
Sir George Gabriel Stokes, 1.
Novo!!: Matematična fizika in George Gabriel Stokes · Poglej več »
Gerardus 't Hooft
Gerardus 't Hooft, nizozemski fizik, * 5. julij 1946, Den Helder, Nizozemska.
Novo!!: Matematična fizika in Gerardus 't Hooft · Poglej več »
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Novo!!: Matematična fizika in Gibanje · Poglej več »
Gluon
Gluoni so osnovni delci, kvanti, ki posredujejo močno jedrsko silo.
Novo!!: Matematična fizika in Gluon · Poglej več »
Gostota zraka
Gostôta zráka je fizikalna količina kot masa na enoto prostornine ozračja.
Novo!!: Matematična fizika in Gostota zraka · Poglej več »
Gravitacijsko polje
Gravitacijsko polje Zemlje z makroskopskega vidika; polje je radialno. Zelene puščice označujejo silnice gravitacijskega polja. Gravitácijsko oziroma téžnostno polje je območje, v katerem na telesa z maso deluje gravitacijska sila.
Novo!!: Matematična fizika in Gravitacijsko polje · Poglej več »
Hamiltonova mehanika
Hamiltonova mehanika je teorija, razvita kot reformulacija klasične mehanike, ki predvideva enake rezultate kot preostala klasična mehanika.
Novo!!: Matematična fizika in Hamiltonova mehanika · Poglej več »
Harmonični oscilator
Nedušeni sistem vzmeti in uteži kot preprosti harmonični oscilator Harmónični oscilátor je fizikalni sistem, ki niha okrog svoje ravnovesne lege tako, da nanj deluje sila, ki je premo sorazmerna odmiku od ravnovesne lege, in je usmerjena proti ravnovesni legi.
Novo!!: Matematična fizika in Harmonični oscilator · Poglej več »
Heinemanova nagrada
Heinemanova nagrada je mednarodna znanstvena nagrada za matematično fiziko, ki jo od leta 1959 vsako leto izmenično podeljujeta Ameriško fizikalno društvo (APS) in Ameriški fizikalni inštitut (AIP).
Novo!!: Matematična fizika in Heinemanova nagrada · Poglej več »
Heliocentrični model
zvezdnega atlasa ''Ubranost vesoljstva'' (''Harmonia Macrocosmica''), izdaja leta 1708 Heliocéntrični modél je v astronomiji model Osončja, v katerem je gravitacijsko središče Sonce.
Novo!!: Matematična fizika in Heliocentrični model · Poglej več »
Hendrik Antoon Lorentz
Hendrik Antoon Lorentz, nizozemski fizik, * 18. julij 1853, Arnheim, Nizozemska, † 4. februar 1928, Haarlem, Nizozemska.
Novo!!: Matematična fizika in Hendrik Antoon Lorentz · Poglej več »
Henri Poincaré
Jules Henri Poincaré, francoski matematik in filozof, * 29. april 1854, Nancy, Francija, † 17. julij 1912, Pariz, Francija.
Novo!!: Matematična fizika in Henri Poincaré · Poglej več »
Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz
Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz, nemški fizik, matematik, fiziolog in biofizik, * 31. avgust 1821, Potsdam, Nemčija, † 8. september 1894, Berlin.
Novo!!: Matematična fizika in Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz · Poglej več »
Hermann Minkowski
Hermann Minkowski, nemški matematik in fizik, * 22. junij 1864, Aleksota (Aleksotas), Ruski imperij (sedaj Kaunas, Litva), † 12. januar 1909, Göttingen, Nemčija.
Novo!!: Matematična fizika in Hermann Minkowski · Poglej več »
Hermann Weyl
Hermann Klaus Hugo Weyl, nemški matematik in fizik, * 9. november 1885, Elmshorn pri Hamburgu, Prusija, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija), † 8. december 1955, Zürich, Švica.
Novo!!: Matematična fizika in Hermann Weyl · Poglej več »
Hevristika
Hevrístika (starogrško: heurísko - najti, spoznati, odkriti, ugotoviti, izvedeti) je metoda za reševanje problemov.
Novo!!: Matematična fizika in Hevristika · Poglej več »
Hideki Jukava
Hideki Jukava (Yukawa Hideki), japonski fizik, * 23. januar 1907, Tokio, Japonska, † 8. september 1981, Tokio.
Novo!!: Matematična fizika in Hideki Jukava · Poglej več »
Hilbertov prostor
strune Hilbertov prôstor je v matematiki posplošitev pojma evklidskega prostora.
Novo!!: Matematična fizika in Hilbertov prostor · Poglej več »
Idiosinkrazija
Idiosinkrazija je lahko.
Novo!!: Matematična fizika in Idiosinkrazija · Poglej več »
Inercialni opazovalni sistem
Inerciálni opazoválni sistém (tudi nèpospešêni opazoválni sistém ali galiléjevski ~) je v fiziki takšen opazovalni sistem, v katerem na opazovalca ne delujejo nobene sistemske sile.
Novo!!: Matematična fizika in Inercialni opazovalni sistem · Poglej več »
Infinitezimala
Infinitezimála ali infinitezimálno majhna količina je v matematiki oznaka za količino, ki je po absolutni vrednosti zelo majhna, vendar ni enaka 0.
Novo!!: Matematična fizika in Infinitezimala · Poglej več »
Infinitezimalni račun
Infinitezimálni račún je področje matematične analize, ki preučuje zlasti naslednja področja.
Novo!!: Matematična fizika in Infinitezimalni račun · Poglej več »
Integralska transformacija
Integrálska transformácija je v matematiki vsaka transformacija T oblike: Vhod te transformacije je funkcija f (x), imenovana original, izhod pa nova funkcija Tf(y), imenovana slika.
Novo!!: Matematična fizika in Integralska transformacija · Poglej več »
Interakcija
Interakcija pomeni medsebojno vplivanje.
Novo!!: Matematična fizika in Interakcija · Poglej več »
Interferenca
Interferenca dveh nasprotno potujočih valovanj (zelena in modra) v eni razsežnosti ter novonastali val (rdeča) Interferénca je pojav, ko se dve koherentni valovanji srečata na istem mestu in nastane nov valovni vzorec.
Novo!!: Matematična fizika in Interferenca · Poglej več »
Isaac Newton
Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.
Novo!!: Matematična fizika in Isaac Newton · Poglej več »
Izparevanje
Izparévanje (ali evaporácija) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz kapljevinskega (tekoče stanje) v plinasto agregatno stanje.
Novo!!: Matematična fizika in Izparevanje · Poglej več »
James Clerk Maxwell
Prva obstojna barvna fotografija na svetu. Maxwell jo je posnel leta 1861. James Clerk Maxwell, škotski fizik in matematik, * 13. junij 1831, Edinburg, Škotska, † 5. november 1879, Cambridge, Anglija.
Novo!!: Matematična fizika in James Clerk Maxwell · Poglej več »
Jean le Rond d'Alembert
Jean Baptiste le Rond d'Alembert, francoski filozof, fizik in matematik, * 16. november 1717, Pariz, Francija, † 29. oktober 1783, Pariz.
Novo!!: Matematična fizika in Jean le Rond d'Alembert · Poglej več »
Jožef Stefan
strn_1985 Doprsni kip Jožefa Stefana na Univerzi na Dunaju Jožef Stefan, fizik, matematik, elektrotehnik in pesnik, * 24. marec 1835, Šentpeter pri Žrelcu (sedaj predel Celovca), Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 7. januar 1893, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija).
Novo!!: Matematična fizika in Jožef Stefan · Poglej več »
Johannes Kepler
Johannes Kepler, nemški astronom, matematik in astrolog, * 27. december 1571, Weil der Stadt, Würtenberg, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Nemčija), † 15. november 1630, Regensburg, Bavarska (sedaj Nemčija).
Novo!!: Matematična fizika in Johannes Kepler · Poglej več »
John Hasbrouck van Vleck
John Hasbrouck van Vleck, ameriški fizik in matematik, * 13. marec 1899, Middletown, Connecticut, ZDA, † 27. oktober 1980, Cambridge, Massachusetts, ZDA.
Novo!!: Matematična fizika in John Hasbrouck van Vleck · Poglej več »
John Henry Schwarz
John Henry Schwarz, ameriški fizik, * 22. november 1941, North Adams, Massachusetts, ZDA.
Novo!!: Matematična fizika in John Henry Schwarz · Poglej več »
John Locke
John Locke, angleški empiristični filozof in politični mislec, * 29. avgust 1632, Wrington, grofija Somerset, Anglija, † 28. oktober 1704, Oates, grofija Essex, Anglija.
Novo!!: Matematična fizika in John Locke · Poglej več »
John Stewart Bell
John Stewart Bell, irski fizik, * 28. junij 1928, Belfast, Severna Irska, † 1. oktober 1990, Belfast.
Novo!!: Matematična fizika in John Stewart Bell · Poglej več »
John von Neumann
John von Neumann, madžarsko-ameriški matematik, fizik, pionir računalništva, * 28. december 1903, Budimpešta, Avstro-Ogrska (sedaj Madžarska), † 8. februar 1957, Washington, ZDA.
Novo!!: Matematična fizika in John von Neumann · Poglej več »
John William Strutt Rayleigh
John William Strutt, 3.
Novo!!: Matematična fizika in John William Strutt Rayleigh · Poglej več »
Joičiro Nambu
Joičiro Nambu (Nambu Yōichirō), japonsko-ameriški fizik, * 18. januar 1921, Prefektura Fukui, Japonska, † 5. julij 2015.
Novo!!: Matematična fizika in Joičiro Nambu · Poglej več »
Joseph Fourier
Jean-Baptiste Joseph Fourier, francoski fizik in matematik, * 21. marec 1768, Auxerre, Burgundija, Francija, † 16. maj 1830, Pariz, Francija.
Novo!!: Matematična fizika in Joseph Fourier · Poglej več »
Joseph-Louis de Lagrange
Grof Joseph-Louis de Lagrange (rojen Giuseppe Lodovico Lagrangia), italijansko-francoski plemič, matematik, astronom in mehanik, * 25. januar 1736, Torino, Piemont, Italija, † 10. april 1813, Pariz, Francija.
Novo!!: Matematična fizika in Joseph-Louis de Lagrange · Poglej več »
Josiah Willard Gibbs
Josiah Willard Gibbs, ameriški fizik, matematik in kemik, * 11. februar 1839, New Haven, Connecticut, ZDA, † 28. april 1903, prav tam.
Novo!!: Matematična fizika in Josiah Willard Gibbs · Poglej več »
Juan Martín Maldacena
Juan Martín Maldacena, argentinski fizik, * 10. september 1968, Caballito, Buenos Aires, Argentina.
Novo!!: Matematična fizika in Juan Martín Maldacena · Poglej več »
Julian Seymour Schwinger
Julian Seymour Schwinger, ameriški fizik in matematik, * 12. februar 1918, New York, New York, ZDA, † 16. julij 1994, Los Angeles, Kalifornija, ZDA.
Novo!!: Matematična fizika in Julian Seymour Schwinger · Poglej več »
Julius Wess
Julius Wess, avstrijski fizik, * 5. december 1934, Oberwölz Stadt, Avstrija, † 8. avgust 2007, Hamburg, Nemčija.
Novo!!: Matematična fizika in Julius Wess · Poglej več »
Kartezični koordinatni sistem
Kartézični koordinátni sistém je pravokotni koordinatni sistem, ki ga določata dve (v dvorazsežnem prostoru) ali tri (v trirazsežnem) med seboj pravokotni osi.
Novo!!: Matematična fizika in Kartezični koordinatni sistem · Poglej več »
Kenneth Geddes Wilson
Kenneth Geddes Wilson, ameriški fizik, * 8. junij 1936, Waltham, Massachusetts, ZDA, † 15. junij 2013, Saco, Maine, ZDA.
Novo!!: Matematična fizika in Kenneth Geddes Wilson · Poglej več »
Keplerjevi zakoni
Képlerjevi zakóni so eksperimentalno pridobljeni zakoni, ki opisujejo gibanje planetov okrog Sonca.
Novo!!: Matematična fizika in Keplerjevi zakoni · Poglej več »
Kinetična energija
Kinétična energíja je energija, ki jo ima telo zaradi svojega gibanja.
Novo!!: Matematična fizika in Kinetična energija · Poglej več »
Klasična mehanika
gibanja projektila je del klasične mehanike. Klasična mehanika je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje makroskopskih predmetov, od izstrelkov do delov strojev in astronomskih teles, kot so vesoljska plovila, planeti, zvezde in galaksije.
Novo!!: Matematična fizika in Klasična mehanika · Poglej več »
Kožni pojav
Kóžni pojàv ali skín efékt (angleško skin effect, kožni pojav) je v fiziki lastnost spreminjajočega toka, da teče znotraj električnega prevodnika tako, da je gostota električnega toka blizu površine vodnika večja kot v njegovem središču.
Novo!!: Matematična fizika in Kožni pojav · Poglej več »
Kombinacija (matematika)
Kombinacija (oznaka C_n^k \, za kombinacije k \, elementov iz množice n \, elementov) je v matematiki način izbora k \, elementov iz večje množice n \, različnih elementov.
Novo!!: Matematična fizika in Kombinacija (matematika) · Poglej več »
Kozmologija
Kozmologíja (starogrško: kosmología.
Novo!!: Matematična fizika in Kozmologija · Poglej več »
Krožnica
izhodišču ima enačbo ''x''2 + ''y''2.
Novo!!: Matematična fizika in Krožnica · Poglej več »
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Novo!!: Matematična fizika in Kvantna mehanika · Poglej več »
Kvantna teorija polja
Kvántna teoríja pólja je razširitev kvantne mehanike od točkastih delcev do polj, kot je na primer elektromagnetno polje.
Novo!!: Matematična fizika in Kvantna teorija polja · Poglej več »
Kvantni harmonični oscilator
Kvantni harmonični oscilator je kvantnomehanski analogon klasičnemu harmoničnemu oscilatorju (harmoničnemu nihalu).
Novo!!: Matematična fizika in Kvantni harmonični oscilator · Poglej več »
Kvark
Kvarki predstavljajo eno od družin delcev, manjših od atoma, za katere po vsem sodeč kaže, da so osnovni in nedeljivi gradniki snovi.
Novo!!: Matematična fizika in Kvark · Poglej več »
Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb
Z Lagrangeevimi enačbami je mogoče poiskati diferencialne enačbe, ki opisujejo obnašanje mehanskega sistema, prek energijskih konceptov.
Novo!!: Matematična fizika in Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb · Poglej več »
Lars Onsager
Lars Onsager, norveško-ameriški fizik in kemik, * 27. november 1903, Norveška, † 5. oktober 1976, ZDA.
Novo!!: Matematična fizika in Lars Onsager · Poglej več »
Léon Van Hove
Léon Charles Prudent Van Hove, belgijski fizik, * 10. februar 1924, Bruselj, Belgija, † 2. september 1990, Ženeva, Švica.
Novo!!: Matematična fizika in Léon Van Hove · Poglej več »
Led
Blok ledu na Islandiji Léd je zmrznjena trdna oblika vode.
Novo!!: Matematična fizika in Led · Poglej več »
Lega
Léga ima več pomenov.
Novo!!: Matematična fizika in Lega · Poglej več »
Leonard Susskind
Leonard Susskind, ameriški fizik in kozmolog, * 1. januar 1940, New York, New York, ZDA.
Novo!!: Matematična fizika in Leonard Susskind · Poglej več »
Leonhard Euler
Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Novo!!: Matematična fizika in Leonhard Euler · Poglej več »
Lev Davidovič Landau
Lev Davidovič Landau, ruski fizik, Baku, Ruski imperij (sedaj Azerbajdžan), * 22. januar (9. januar, ruski koledar) 1908, † 1. april 1968, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).
Novo!!: Matematična fizika in Lev Davidovič Landau · Poglej več »
Linearna algebra
Linearna algebra je matematična disciplina, ki se ukvarja s proučevanjem vektorjev, vektorskih prostorov (ali linearnih prostorov), linearnih transformacij in sistemov linearnih enačb.
Novo!!: Matematična fizika in Linearna algebra · Poglej več »
Lorentzeva transformacija
Lorentzeva transformácija je kot linearna transformacija v fiziki predpis, ki ohranja prostorskočasovni razmik med dvema dogodkoma v prostoru Minkowskega in pri tem pušča izhodišče nepomično.
Novo!!: Matematična fizika in Lorentzeva transformacija · Poglej več »
Ludwig Edward Boltzmann
Ludwig Edward Boltzmann, avstrijski fizik in filozof, * 20. februar 1844, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 5. september 1906, Devin pri Trstu, Avstro-Ogrska (sedaj Italija).
Novo!!: Matematična fizika in Ludwig Edward Boltzmann · Poglej več »
Magnetizem
Magnetízem je fizikalni pojav, s katerim nekatere snovi delujejo z odbojno ali privlačno silo na druge snovi.
Novo!!: Matematična fizika in Magnetizem · Poglej več »
Magnetni moment
Magnétni momènt (tudi magnétni dípolni momènt) je vektorska količina, ki določa navor magnetnega polja na paličasti magnet ali na tuljavo, po kateri teče električni tok.
Novo!!: Matematična fizika in Magnetni moment · Poglej več »
Maksim Lvovič Koncevič
Maksim Lvovič Koncevič, ruski matematik, * 25. avgust 1964, Himki, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).
Novo!!: Matematična fizika in Maksim Lvovič Koncevič · Poglej več »
Mark Kac
Mark Kac, poljsko-ameriški matematik, * 3. avgust 1914, Krzemieniec, Ruski imperij (sedaj Kremenec, Ukrajina), † 26. oktober 1984, Kalifornija, ZDA.
Novo!!: Matematična fizika in Mark Kac · Poglej več »
Marvin Leonard Goldberger
Marvin Leonard Goldberger, ameriški fizik, * 22. oktober 1922, Chicago, Illinois, ZDA, † 26. november 2014, San Diego, Kalifornija, ZDA.
Novo!!: Matematična fizika in Marvin Leonard Goldberger · Poglej več »
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Novo!!: Matematična fizika in Masa · Poglej več »
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Novo!!: Matematična fizika in Matematika · Poglej več »
Max Born
Max Born, nemški matematik in fizik, * 11. december 1882, (Breslau), Nemčija), † 5. januar 1970, Göttingen, Nemčija.
Novo!!: Matematična fizika in Max Born · Poglej več »
Max Planck
Max Karl Ernst Ludwig Planck, nemški fizik, * 23. april 1858, Kiel, Schleswig, Kraljevina Danska (sedaj Nemčija) † 4. oktober 1947, Göttingen, zasedena Nemčija.
Novo!!: Matematična fizika in Max Planck · Poglej več »
Maxwellove enačbe
Maxwellove enáčbe so osnovni zakoni elektrodinamike, ki povezujejo električno in magnetno polje v elektromagnetno polje ter opisujejo njegove časovne spremembe in širjenje v prostoru.
Novo!!: Matematična fizika in Maxwellove enačbe · Poglej več »
Mehanika
Mehánika (mehaniké), tudi klásična mehánika, kadar želimo poudariti razlikovanje od kvantne ali relativistične mehanike, je veja fizike, ki obravnava gibanje in mirovanje teles ter gibanje le-teh pod vplivom sil.
Novo!!: Matematična fizika in Mehanika · Poglej več »
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Novo!!: Matematična fizika in Meritev · Poglej več »
Metoda izčrpavanja
Metóda izčrpávanja (tudi metóda ekshávcije) je v matematiki metoda iskanja površine oblik (likov, teles) z včrtavanjem zaporedja mnogokotnikov katerih površina konvergira k tej obliki.
Novo!!: Matematična fizika in Metoda izčrpavanja · Poglej več »
Michael Faraday
Michael Faraday, je bil angleški fizik in kemik in član Kraljeve družbe, ki je veliko prispeval k poznavanju elektromagnetizma in elektrokemije, * 22. september 1791, Newington, grofija Surrey, Anglija, † 25. avgust 1867, Hampton Court pri Londonu, Anglija.
Novo!!: Matematična fizika in Michael Faraday · Poglej več »
Michael Francis Atiyah
Sir Michael Francis Atiyah, libanonsko-britanski matematik, * 22. april 1929, London, Anglija, † 11. januar 2019.
Novo!!: Matematična fizika in Michael Francis Atiyah · Poglej več »
Miselni preizkus
Míselni preizkús ali miselni preizkús (angleško a thought experiment, iz nemške besede das Gedankenexperiment) je izraz, ki se pogosto uporablja v fiziki in na drugih področjih.
Novo!!: Matematična fizika in Miselni preizkus · Poglej več »
Mitchell Jay Feigenbaum
Mitchell Jay Feigenbaum, ameriški fizik in matematik, * 19. december 1944, Filadelfija, Pensilvanija, ZDA, † 30. junij 2019, New York.
Novo!!: Matematična fizika in Mitchell Jay Feigenbaum · Poglej več »
Močna jedrska sila
Mòčna jêdrska síla ali mòčna interákcija (izraz interakcija je natančnejši), tudi bárvna síla je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Novo!!: Matematična fizika in Močna jedrska sila · Poglej več »
Molekula
Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.
Novo!!: Matematična fizika in Molekula · Poglej več »
Murray Gell-Mann
Murray Gell-Mann, ameriški fizik, * 15. september, 1929, New York, New York, ZDA; † 24. maj, 2019, Santa Fe de Nuevo México.
Novo!!: Matematična fizika in Murray Gell-Mann · Poglej več »
Načelo
Načêlo ali princíp je zakon ali pravilo, ki mora biti, oziroma po navadi iz katerega mora slediti, ali naj bi sledilo, oziroma je neizogibna posledica nečesa, na primer zakonov narave ali načina, po katerem je izdelana naprava ali stroj.
Novo!!: Matematična fizika in Načelo · Poglej več »
Narava
Ugandi Naráva (tudi snôvni svét, snôvno vesólje, narávni svét in narávno vesólje ali starinsko natura in malo manj priroda) je vsa snov in energija, še posebej v svoji osnovni obliki, neodvisni od človeškega vpliva.
Novo!!: Matematična fizika in Narava · Poglej več »
Nebesna mehanika
Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.
Novo!!: Matematična fizika in Nebesna mehanika · Poglej več »
Neevklidska geometrija
Neevklidska geometrija je geometrija, ki sloni na drugačnih aksiomih kot običajna evklidska geometrija.
Novo!!: Matematična fizika in Neevklidska geometrija · Poglej več »
Newtonova metoda
Newtonova metóda ali tangéntna metóda je v matematiki in še posebej numerični analizi numerična metoda za iskanje ničel funkcije.
Novo!!: Matematična fizika in Newtonova metoda · Poglej več »
Newtonovi zakoni gibanja
Newtonovi zakóni so trije zakoni, s katerimi je angleški fizik Isaac Newton opisal gibanje teles.
Novo!!: Matematična fizika in Newtonovi zakoni gibanja · Poglej več »
Niels Henrik David Bohr
Niels Henrik David Bohr, danski fizik, * 7. oktober 1885, København, Danska, † 18. november 1962, København.
Novo!!: Matematična fizika in Niels Henrik David Bohr · Poglej več »
Nihanje
Níhanje (s tujko oscilacija) je periodično gibanje, ki se ga lahko opredeli z amplitudo ter frekvenco ali nihajnim časom.
Novo!!: Matematična fizika in Nihanje · Poglej več »
Nikolaj Kopernik
Nikolaj Kopernik, latinizirano Nicolaus Copernicus, poljski astronom, matematik, pravnik, zdravnik, administrator in ekonomist, * 19. februar 1473, Torunj, Kraljevska Prusija (sedaj Poljska), † 24. maj 1543, Frombork, Kraljeva Prusija, Malborško vojvodstvo (zdaj Poljska).
Novo!!: Matematična fizika in Nikolaj Kopernik · Poglej več »
Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov
Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov, ruski fizik in matematik, * 21. avgust 1909, Nižni Novgorod, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 12. februar 1992, Moskva, Rusija.
Novo!!: Matematična fizika in Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov · Poglej več »
Nina Claire Snaith
Nina Claire Snaith, britanska matematičarka, * 1974.
Novo!!: Matematična fizika in Nina Claire Snaith · Poglej več »
Nukleon
kvantne mehanike. V stvarnem jedru je nukleon na primer v več legah hkrati, razširjen po celem jedru. Nukleón je v jedrski fiziki skupno ime za gradnike atomskih jeder, protone in nevtrone.
Novo!!: Matematična fizika in Nukleon · Poglej več »
Numerična matematika
Numerična matemátika ali numerična analiza je matematična disciplina, ki rešuje probleme s področja realnih (redko: kompleksnih) števil.
Novo!!: Matematična fizika in Numerična matematika · Poglej več »
Objekt
Objékt (latinsko objectum – predmet) je navadno prostor oziroma neka stavba.
Novo!!: Matematična fizika in Objekt · Poglej več »
Opazovalni sistem
Opazoválni sistém je sestav koordinatnega sistema, glede na katerega je določena lega telesa, in ure, s katero izmerimo čas.
Novo!!: Matematična fizika in Opazovalni sistem · Poglej več »
Operator (matematika)
Operátor je drugo ime za matematično operacijo.
Novo!!: Matematična fizika in Operator (matematika) · Poglej več »
Optika
Cyclopaedia'' disperzija Óptika (óptiké - videz, podoba) je veja fizike, ki se ukvarja z značilnostmi in obnašanjem svetlobe ter z interakcijo med svetlobo in snovjo.
Novo!!: Matematična fizika in Optika · Poglej več »
Osnovna sila
Osnòvna síla je mehanizem, s katerim delujejo delci drug na drugega, ki ga ni mogoče pojasniti z drugim, še osnovnejšim mehanizmom.
Novo!!: Matematična fizika in Osnovna sila · Poglej več »
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Novo!!: Matematična fizika in Osončje · Poglej več »
Paul Adrien Maurice Dirac
Paul Adrien Maurice Dirac, FRS, britanski fizik in matematik, * 8. avgust 1902, Bristol, grofija Gloucestershire, Anglija, † 20. oktober 1984, Tallahassee, Florida, ZDA.
Novo!!: Matematična fizika in Paul Adrien Maurice Dirac · Poglej več »
Paul Joseph Cohen
Paul Joseph Cohen, ameriški matematik, * 2. april 1934, Long Branch, New Jersey, ZDA, † 23. marec 2007, Stanford, Kalifornija, ZDA.
Novo!!: Matematična fizika in Paul Joseph Cohen · Poglej več »
Pierre Duhem
Pierre Maurice Marie Duhem (10. junij 1861 - 14. september 1916) je bil francoski fizik, matematik, zgodovinar in filozof.
Novo!!: Matematična fizika in Pierre Duhem · Poglej več »
Pierre Ramond
Pierre Ramond, ameriški fizik, * 31. januar 1943, Neuilly-sur-Seine, Francija.
Novo!!: Matematična fizika in Pierre Ramond · Poglej več »
Pierre-Simon Laplace
Markiz Pierre-Simon de Laplace, francoski matematik, fizik, astronom in filozof, * 23. marec 1749, Beaumont-en-Auge, Calvados, Normandija, Francija, † 5. marec 1827, Pariz, Francija.
Novo!!: Matematična fizika in Pierre-Simon Laplace · Poglej več »
Pitagorejstvo
Pitagore Pitagoréjstvo je naziv za filozofsko gibanje in smer starogrške filozofije, katere začetnik in vodja je bil Pitagora.
Novo!!: Matematična fizika in Pitagorejstvo · Poglej več »
Planckov zakon
črnega telesa Planckov zákon (starejše redkeje tudi Wien-Planckov zakon) je v fiziki zakon, ki podaja spektralno gostoto elektromagnetnega valovanja pri vseh valovnih dolžinah idealnega črnega telesa pri absolutni temperaturi T. Kot funkcija frekvence \nu je Planckov zakon zapisan kot: V odvisnosti od valovne dolžine \lambda je Planckov zakon: Tu so h Planckova konstanta, c hitrost svetlobe v vakuumu, k_ Boltzmannova konstanta in e osnova naravnih logaritmov.
Novo!!: Matematična fizika in Planckov zakon · Poglej več »
Podatek
Podátek je trditev sprejeta kot nominalna vrednost.
Novo!!: Matematična fizika in Podatek · Poglej več »
Polje (fizika)
Polje je v fiziki pojem, ki vsaki točki prostor-časa pripisuje vrednost neke fizikalne količine.
Novo!!: Matematična fizika in Polje (fizika) · Poglej več »
Posebna teorija relativnosti
svetlobnim stožcem pa so dogodki v prihodnosti. Pike so poljubni dogodki v prostoru-času. Odmik svetovnice od navpične smeri podaja relativno hitrost opazovalca. Pri pospeševanju opazovalca se izgled prostora-časa zelo spremeni. Posébna teoríja rélativnosti ali ~ ~ relatívnosti (skrajšano PTR) je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje teles izven gravitacijskega polja.
Novo!!: Matematična fizika in Posebna teorija relativnosti · Poglej več »
Poskus
Poskus (tudi poizkus in preskus) ali eksperiment je korak v znanstveni metodi, ki dá najprimernejšega med modeli ali domnevami.
Novo!!: Matematična fizika in Poskus · Poglej več »
Pozitron
Prva fotografija pozitrona (1932) Pozitron je antidelec elektrona.
Novo!!: Matematična fizika in Pozitron · Poglej več »
Prosti pad
Prosti pad pred odprtjem padala Pròsti pád je enakomerno pospešeno gibanje teles brez lastnega pogona v težnostnem polju, pri katerem na telo deluje sila teže.
Novo!!: Matematična fizika in Prosti pad · Poglej več »
Prostor
Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.
Novo!!: Matematična fizika in Prostor · Poglej več »
Prostor Minkowskega
Prostor Minkowskega (prostor-čas Minkowskega ali četverni prostor) je v fiziki in matematiki štirirazsežni psevdoevklidski prostor z metrično signaturo (1, 3), ki ga je leta 1908 uvedel Hermann Minkowski za značilnost geometrijske predstavitve prostor-časa Einstenove posebne teorije relativnosti.
Novo!!: Matematična fizika in Prostor Minkowskega · Poglej več »
Prostor-čas
Trirazsežna analogija popačenja prostora-časa. Snov spremeni geometrijo prostora-časa in (ukrivljena) geometrija je obravnavana kot gravitacija. Bele črte ne predstavljajo ukrivljenost prostora, ampak koordinatni sistem naložen na ukrivljeni prostor-čas. V ravnem prostoru-času bi bil raven. Prôstor-čàs je v Einsteinovi posebni in splošni teoriji relativnosti štirirazsežni prostor, ki ga sestavljajo tri prostorske in ena časovna razsežnost.
Novo!!: Matematična fizika in Prostor-čas · Poglej več »
Prostornina
Prostornína ali volúmen (oznaka V) je fizikalna količina, ki pove, koliko prostora zaseda telo.
Novo!!: Matematična fizika in Prostornina · Poglej več »
Ptolemaj
Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.
Novo!!: Matematična fizika in Ptolemaj · Poglej več »
Razsežnost (vektorski prostor)
Razséžnost (tudi dimenzíja) vektorskega prostora je enaka številu linearno neodvisnih vektorjev tega prostora, oziroma moči baze tega prostora.
Novo!!: Matematična fizika in Razsežnost (vektorski prostor) · Poglej več »
René Descartes
René Descartes, francoski filozof in prirodoslovec, * 31. marec 1596, La Haye en Touraine (zdaj Descartes), Indre-et-Loire, Francija, † 11. februar 1650, Stockholm, Švedska.
Novo!!: Matematična fizika in René Descartes · Poglej več »
Richard Phillips Feynman
Richard F. Phillips Feynman, ameriški fizik in matematik, * 11. maj 1918, Far Rockaway, (Queens – širše območje New Yorka), ZDA, † 15. februar 1988, Los Angeles, Kalifornija, ZDA.
Novo!!: Matematična fizika in Richard Phillips Feynman · Poglej več »
Robert Boyle
Robert Boyle (irsko Robaird Ó Bhaoill) je bil angleški fizik, kemik, teolog in izumitelj irskega porekla, * 25. januar 1627, grad Lismore, Munster, Irska, † 30. december 1691, London, Anglija.
Novo!!: Matematična fizika in Robert Boyle · Poglej več »
Roger Penrose
Penroseovo pokritje Sir Roger Penrose, OM, FRS, angleški fizik, astrofizik, kozmolog, matematik, razvedrilni matematik in filozof, nobelovec, * 8. avgust 1931, Colchester, grofija Essex, Anglija.
Novo!!: Matematična fizika in Roger Penrose · Poglej več »
Roy Jay Glauber
Roy Jay Glauber, ameriški fizik, * 1. september 1925, New York, New York, ZDA, † 26. december 2018.
Novo!!: Matematična fizika in Roy Jay Glauber · Poglej več »
Satjendra Nat Bose
Satjendra Nat Bose, indijski fizik in matematik, * 1. januar 1894, Kalkuta, Indija, † 4. februar 1974, Kalkuta.
Novo!!: Matematična fizika in Satjendra Nat Bose · Poglej več »
Sergej Petrovič Novikov
Sergej Petrovič Novikov, ruski matematik, * 20. marec 1938, Gorki, Sovjetska zveza (sedaj Nižni Novgorod, Rusija).
Novo!!: Matematična fizika in Sergej Petrovič Novikov · Poglej več »
Sevanje
Sévanje (s tujko radiácija) označuje razširjanje valovanja skozi bolj ali manj neomejeno sredstvo, navadno prazen prostor ali plin.
Novo!!: Matematična fizika in Sevanje · Poglej več »
Sheldon Lee Glashow
Sheldon Lee Glashow, ameriški fizik, * 5. december 1932.
Novo!!: Matematična fizika in Sheldon Lee Glashow · Poglej več »
Sidney Richard Coleman
Sidney Richard Coleman, ameriški fizik, * 7. marec 1937, Chicago, Illinois, ZDA, † 18. november 2007, Cambridge, Massachusetts, ZDA.
Novo!!: Matematična fizika in Sidney Richard Coleman · Poglej več »
Sila
Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.
Novo!!: Matematična fizika in Sila · Poglej več »
Siméon-Denis Poisson
Baron Siméon-Denis Poisson, francoski fizik, matematik in geometer, * 21. junij 1781, Pithiviers, departma Loiret, Francija, † 25. april 1840, Sceaux pri Parizu.
Novo!!: Matematična fizika in Siméon-Denis Poisson · Poglej več »
Simetrija
Simetríja je lastnost geometrijskih likov, teles, enačb in drugih takšnih predmetov.
Novo!!: Matematična fizika in Simetrija · Poglej več »
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Novo!!: Matematična fizika in Snov · Poglej več »
Spekter elektromagnetnega valovanja
Spekter elektromagnetnega valovanja ali elektromagnetni spekter je razpon vseh mogočih frekvenc elektromagnetnega valovanja.
Novo!!: Matematična fizika in Spekter elektromagnetnega valovanja · Poglej več »
Spektroskopija
prizmo Spektroskopíja (tudi spektrálna analíza) je fizikalna disciplina, ki se ukvarja z analizo energije sevanja po stiku s snovjo.
Novo!!: Matematična fizika in Spektroskopija · Poglej več »
Splošna teorija relativnosti
Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.
Novo!!: Matematična fizika in Splošna teorija relativnosti · Poglej več »
Splošni gravitacijski zakon
Splòšni gravitacíjski zákon (tudi Newtonov gravitacijski zakon ali zakon težnosti) v fiziki pojasnjuje, da gravitacijska sila pojema z razdaljo.
Novo!!: Matematična fizika in Splošni gravitacijski zakon · Poglej več »
Statistična fizika
Statistična fizika je znanstveno področje fizike, ki se ukvarja z matematičnim opisom narave in naravnih pojavov.
Novo!!: Matematična fizika in Statistična fizika · Poglej več »
Statistična mehanika
Statístična mehánika obravnava isto področje kot termodinamika, vendar z mikroskopske plati.
Novo!!: Matematična fizika in Statistična mehanika · Poglej več »
Statistika
Statístika je znanost in veščina o razvoju znanja z uporabo izkustvenih podatkov.
Novo!!: Matematična fizika in Statistika · Poglej več »
Stefan-Boltzmannov zakon
Stefan-Boltzmannov zákon (tudi Stefanov zákon) o sevanju črnega telesa je v fiziki zakon, po katerem je gostota energijskega toka j*, ki ga seva črno telo, sorazmerna četrti potenci njegove termodinamične temperature T: Jožef Stefan Ludwig Edward Boltzmann Sorazmernostna fizikalna konstanta σ.
Novo!!: Matematična fizika in Stefan-Boltzmannov zakon · Poglej več »
Stefanova naloga
difuziji. Stefanova naloga (tudi Stefanov problem) je v matematiki in njenih uporabah, še posebej pri faznih prehodih v snovi, posebni primer problema mejnih vrednosti za parabolično parcialno diferencialno enačbo, prilagojeno za primer v katerem se lahko fazna meja s časom premika.
Novo!!: Matematična fizika in Stefanova naloga · Poglej več »
Stephen Hawking
Stephen William Hawking, CBE, FRS, angleški fizik, astrofizik, matematik in kozmolog, * 8. januar 1942, Oxford, Anglija, Združeno kraljestvo, † 14. marec 2018, Cambridge.
Novo!!: Matematična fizika in Stephen Hawking · Poglej več »
Steven Weinberg
Steven Weinberg, ameriški fizik, * 3. maj 1933, New York, New York, ZDA, † 24. julij 2021.
Novo!!: Matematična fizika in Steven Weinberg · Poglej več »
Stvar
Stvár je nosilni predmet stvarnega prava.
Novo!!: Matematična fizika in Stvar · Poglej več »
Subrahmanyan Chandrasekhar
Subrahmanyan Chandrasekhar (tamilsko சுப்பிரமணியன் சந்திரசேகர், FRS, ameriško-indijski fizik, astrofizik in matematik, * 19. oktober 1910, Lahore, Britanska Indija, (sedaj Pakistan), † 21. avgust 1995, Chicago, Illinois, ZDA.
Novo!!: Matematična fizika in Subrahmanyan Chandrasekhar · Poglej več »
Taj Tsun Vu
Taj Tsun Vu (kitajsko-ameriški fizik, 1. september 1933, Šanghaj, Kitajska. Vu deluje na področju uporabne fizike in je najbolj znan po svojih dosežkih na področju visokoenergijske jedrske fizike in statistične mehanike.
Novo!!: Matematična fizika in Taj Tsun Vu · Poglej več »
Taljenje
vodnega ledu Taljênje (v primeru vode tudi odtájanje, odtajevánje, odtaljevánje) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz trdnega v kapljevinsko agregatno stanje.
Novo!!: Matematična fizika in Taljenje · Poglej več »
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Novo!!: Matematična fizika in Težnost · Poglej več »
Tekočina
Tekočína (tudi flúid) je skupno ime za podmnožico faz snovi, ki zajema kapljevine in pline, v posplošenem smislu pa lahko med tekočine uvrščamo tudi plazmo in plastične trdnine.
Novo!!: Matematična fizika in Tekočina · Poglej več »
Telo (fizika)
Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.
Novo!!: Matematična fizika in Telo (fizika) · Poglej več »
Teoretična fizika
Teorétična fízika (tudi teoríjska fízika in redkeje teorétska fízika) poskuša razumeti svet z izdelavo modela, ki odslikuje stvarnost in z njim poskuša pojasniti in napovedati fizikalne pojave.
Novo!!: Matematična fizika in Teoretična fizika · Poglej več »
Teorija
Teoríja (starogrško: theorein - gledati, opazovati) je zamisel ali spoznanje o nekem pojavu, ki največkrat temelji na opazovanju.
Novo!!: Matematična fizika in Teorija · Poglej več »
Teorija števil
Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.
Novo!!: Matematična fizika in Teorija števil · Poglej več »
Teorija grup
Teoríja grúp je matematična disciplina, nastala v 19.
Novo!!: Matematična fizika in Teorija grup · Poglej več »
Teorija kategorij
morfizmi ''f'', ''g'' in ''g'' ∘ ''f''. (Trije morfizmi identitet kategorije 1''X'', 1''Y'' in 1''Z'' bi se, če bi se jih prikazalo eksplicitno, pojavili kot tri puščice iz črk X, Y in Z nazaj vanje.) Teorija kategorij je področje matematike, ki obravnava kategorije in preslikave med njimi, in tako formalizira matematično strukturo ter njene koncepte s pomočjo označenega usmerjenega grafa, imenovanega kategorija, katerega točke se imenujejo objekti, označene usmerjene povezave pa puščice (ali morfizmi).
Novo!!: Matematična fizika in Teorija kategorij · Poglej več »
Termodinamika
Carnotovega cikla Termodinamika (iz starogrškega, therme - toplota in, dynamis – sprememba, moč) je veja fizike, ki se ukvarja s toploto in temperaturo in njuno povezavo z energijo, delom, sevanjem in lastnostmi snovi.
Novo!!: Matematična fizika in Termodinamika · Poglej več »
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Novo!!: Matematična fizika in Tir · Poglej več »
Topologija
Topologíja je red čiste matematike oziroma geometrije, to pa obravnava samo tiste lastnosti množice, ki ohranjajo vsako obrnljivo, v obe smeri zvezno preoblikovanje te množice. Takim lastnostim rečemo topološke lastnosti.
Novo!!: Matematična fizika in Topologija · Poglej več »
Transportni pojav
Transpôrtni pojáv označuje v fiziki razred pojavov, pri katerih gre za prevajanje energije, snovi, električnega naboja ipd.
Novo!!: Matematična fizika in Transportni pojav · Poglej več »
Trirazsežni prostor
kocke Zgled 3D-očal Trirazsežni prostor (tudi tridimenzionalni prostor, kratica 3R ali 3D) je prostor, ki ga določajo tri razsežnosti: širina, dolžina in višina.
Novo!!: Matematična fizika in Trirazsežni prostor · Poglej več »
Tullio Regge
Tullio Regge, italijanski fizik, * 11. julij 1931, Torino, Italija, † 23. oktober 2014, Orbassano.
Novo!!: Matematična fizika in Tullio Regge · Poglej več »
Tycho Brahe
Zidni kvadrant s premerom 3 m (Tycho de Brahe 1598) Tycho de Brahe, rojen Tyge Ottesen Brahe, danski astronom in astrolog, * 14. december 1546, Knudstrup na Schonenu, Skanija, južna Švedska (tedaj del Danske), † 24. oktober 1601, Praga, Češka.
Novo!!: Matematična fizika in Tycho Brahe · Poglej več »
Uho
Uho je organ sluha, pri sesalcih pa je odgovoren tudi za ravnotežje.
Novo!!: Matematična fizika in Uho · Poglej več »
Uporabna matematika
letalskega krila Uporábna matemátika je veja matematike, ki se ukvarja z matematičnimi tehnikami v uporabi matematičnega znanja na drugih področjih, kot je na primer tehniška matematika.
Novo!!: Matematična fizika in Uporabna matematika · Poglej več »
Valovanje
vodi Valovánje je širjenje motnje, navadno sinusnega nihanja, v sredstvu ali v polju.
Novo!!: Matematična fizika in Valovanje · Poglej več »
Variacijski račun
Variacíjski račún je področje matematične analize, ki obravnava ekstreme določenih integralov.
Novo!!: Matematična fizika in Variacijski račun · Poglej več »
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Novo!!: Matematična fizika in Vektor (matematika) · Poglej več »
Vektorski prostor
Véktorski prôstor ali lineárni prôstor je osnovni pojem linearne algebre in pomeni posplošitev množice vseh geometričnih vektorjev.
Novo!!: Matematična fizika in Vektorski prostor · Poglej več »
Verjetnostni račun
Verjétnostni ráčun je matematična disciplina, ki preučuje verjetnost, da se zgodi naključni dogodek.
Novo!!: Matematična fizika in Verjetnostni račun · Poglej več »
Vladimir Aleksandrovič Fok
Vladimir Aleksandrovič Fok (večkrat zapisano tudi Fock), ruski fizik in matematik, * 22. december 1898, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 27. december 1974, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).
Novo!!: Matematična fizika in Vladimir Aleksandrovič Fok · Poglej več »
Vladimir Geršonovič Drinfeld
Vladimir Geršonovič Drinfeld, ukrajinsko-ameriški matematik, * 14. februar 1954, Harkov, Sovjetska zveza (sedaj Ukrajina).
Novo!!: Matematična fizika in Vladimir Geršonovič Drinfeld · Poglej več »
Vladimir Igorjevič Arnold
Vladimir Igorjevič Arnold, ruski matematik, * 12. junij 1937, Odesa, Sovjetska zveza (sedaj Ukrajina), † 3. junij 2010, Pariz, Francija.
Novo!!: Matematična fizika in Vladimir Igorjevič Arnold · Poglej več »
Vzajemni bibliografski sistem COBISS
COBISS (kratica za Co-operative Online Bibliographic System & Services, slovensko Kooperativni online bibliografski sistem in servisi) je slovenski knjižnični informacijski sistem, ki ga je razvil mariborski Institut informacijskih znanosti (IZUM).
Novo!!: Matematična fizika in Vzajemni bibliografski sistem COBISS · Poglej več »
Vztrajnost
Vztrájnost je v fiziki značilnost teles, da vztrajajo v enakomernem gibanju in se upirajo spremembi velikosti ali smeri hitrosti.
Novo!!: Matematična fizika in Vztrajnost · Poglej več »
Werner Karl Heisenberg
Werner Karl Heisenberg,, nemški fizik, * 5. december 1901, Würzburg, Nemčija, † 1. februar 1976, München, Nemčija.
Novo!!: Matematična fizika in Werner Karl Heisenberg · Poglej več »
Wikiknjige
Wikiknjige je sorodni projekt Wikipedije.
Novo!!: Matematična fizika in Wikiknjige · Poglej več »
Wilhelm Röntgen
Wilhelm Conrad Röntgen, nemški fizik, * 27. marec 1845, Lennep, renska Prusija (sedaj predel Remscheida, Nemčija), † 10. februar 1923, München, Weimarska republika (sedaj Nemčija).
Novo!!: Matematična fizika in Wilhelm Röntgen · Poglej več »
William Rowan Hamilton
Sir William Rowan Hamilton, irski matematik, fizik in astronom, * 4. avgust 1805, Dublin, Irska, † 2. september 1865, Dublin.
Novo!!: Matematična fizika in William Rowan Hamilton · Poglej več »
William Thomson
Sir William Thomson, prvi Largški baron Kelvin (splošno znan kot lord Kelvin), PRS, škotski fizik in inženir, * 26. junij 1824, Belfast, Irska, † 17. december 1907, Netherhall pri Largsu, Ayrshire, Škotska.
Novo!!: Matematična fizika in William Thomson · Poglej več »
Wolfgang Ernst Pauli
Wolfgang Ernst Pauli, avstrijski fizik, * 25. april 1900, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 15. december 1958, Zürich, Švica.
Novo!!: Matematična fizika in Wolfgang Ernst Pauli · Poglej več »
Znanstvena metoda
Znánstvena metóda je skupno ime za tehnike preučevanja pojavov, pridobivanja novega znanja ali popravljanja in povezovanja že pridobljenega znanja.
Novo!!: Matematična fizika in Znanstvena metoda · Poglej več »
Zvok
Zvók ali zvočno valovanje je pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost, v slišnem območju frekvenc.
Novo!!: Matematična fizika in Zvok · Poglej več »
Preusmerja sem:
Fizikalna matematika, Fizmatika.
