Kazalo
31 odnosi: Aleksander Mihajlovič Ljapunov, Bose-Einsteinov kondenzat, Dinamični sistem, Diracova medalja, Duševna motnja, Fazni prehod, Fermion, Fizik, Fizika, Fizika osnovnih delcev, Heinemanova nagrada, Helij, Kvantna teorija polja, Matematična fizika, Matematika, Moskva, Nižni Novgorod, Pion, Renormalizacija, Rusi, Rusija, Ruski imperij, Sovjetska zveza, Statistična fizika, Superprevodnost, Supertekočnost, Teoretična fizika, 12. februar, 1909, 1992, 21. avgust.
- Diplomiranci Univerze v Kijevu
- Heroji socialističnega dela
- Leninovi nagrajenci
- Pokopani na pokopališču Novodeviči, Moskva
- Predavatelji na Državni univerzi v Moskvi
- Prejemniki Državne nagrade Sovjetske zveze
- Ruski znanstveniki
- Stalinovi nagrajenci
- Člani Akademije znanosti Nemške demokratične republike
- Člani Sovjetske akademije znanosti
Aleksander Mihajlovič Ljapunov
Aleksander Mihajlovič Ljapunov, ruski matematik, mehanik in fizik, * 6. junij 1857, Jaroslavelj, Ruski imperij (danes Rusija), † 3. november 1918, Odesa, RSFSR (sedaj Ukrajina).
Poglej Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov in Aleksander Mihajlovič Ljapunov
Bose-Einsteinov kondenzat
Podatki o porazdelitvi hitrosti. Manj goste zgoščine atomov (rdeče), zelo goste zgoščine (modro in belo) Bose-Einsteinov kondenzat je stanje snovi, ki ga zavzamejo bozoni, ohlajeni na temperaturo blizu absolutne ničle.
Poglej Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov in Bose-Einsteinov kondenzat
Dinamični sistem
nelinearnega dinamičnega sistema. Iz raziskovanj takšnih sistemov se je razvila teorija kaosa Dinámični sistém je v matematiki formalizacija za poljubno ustaljeno »pravilo«, ki opisuje časovno odvisnost lege točke v okoliškem konfiguracijskem prostoru.
Poglej Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov in Dinamični sistem
Diracova medalja
Diracova medalja je znanstvena nagrada za teoretično fiziko ali matematiko Mednarodnega središča za teoretično fiziko Abdusa Salama (ICTP) v Trstu, Italija, podeljena v čast Paula Diraca.
Poglej Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov in Diracova medalja
Duševna motnja
Duševna motnja je sprememba duševnega funkcioniranja, ki je bolezenska ali izrazito odmaknjena od norme.
Poglej Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov in Duševna motnja
Fazni prehod
Fázni prehòd ali fázna spremémba (v tehniki tudi fázna preména ali fázna transformácija) je sprememba, pri katerem preide termodinamski sistem iz ene faze v drugo.
Poglej Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov in Fazni prehod
Fermion
Fermioni, imenovani po italijanskem fiziku Enricu Fermiju, so delci, ki sestavljajo povsem antisimetrična sestavljena kvantna stanja.
Poglej Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov in Fermion
Fizik
Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.
Poglej Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov in Fizik
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov in Fizika
Fizika osnovnih delcev
Fízika osnovnih délcev je veja fizike, ki se ukvarja z osnovnimi gradniki snovi in sevanja ter interakcijami med njimi.
Poglej Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov in Fizika osnovnih delcev
Heinemanova nagrada
Heinemanova nagrada je mednarodna znanstvena nagrada za matematično fiziko, ki jo od leta 1959 vsako leto izmenično podeljujeta Ameriško fizikalno društvo (APS) in Ameriški fizikalni inštitut (AIP).
Poglej Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov in Heinemanova nagrada
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Poglej Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov in Helij
Kvantna teorija polja
Kvántna teoríja pólja je razširitev kvantne mehanike od točkastih delcev do polj, kot je na primer elektromagnetno polje.
Poglej Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov in Kvantna teorija polja
Matematična fizika
verjetnostnimi amplitudami (desno). Matemátična fízika se nanaša na razvoj matematičnih znanstvenih metod za uporabo v fiziki in je teorija matematičnih modelov pri raziskovanju fizikalnih pojavov.
Poglej Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov in Matematična fizika
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov in Matematika
Moskva
Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.
Poglej Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov in Moskva
Nižni Novgorod
Nižni Novgorod (Nížnij Nóvgorod) pogovorno skrajšan na Nižni, je mesto v Rusiji in upravno središče Privolškega zveznega okrožja in regije (oblast) Nižni Novgorod.
Poglej Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov in Nižni Novgorod
Pion
Pion (oznaka \pi \) je katerikoli izmed podatomskih delcev, ki jih označujemo s \pi^0, \pi^+, \pi^- \,.
Poglej Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov in Pion
Renormalizacija
Renormalizacija se v kvantni teoriji polja, statistični mehaniki in teoriji samopodobnih geometričnih struktur nanaša na zbirko tehnik, ki se uporabljajo za iskanje limite kontinuuma.
Poglej Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov in Renormalizacija
Rusi
Rúsi (rusko ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so vzhodnoslovanski narod, ki živi v Rusiji in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov in Rusi
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov in Rusija
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Poglej Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov in Ruski imperij
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Poglej Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov in Sovjetska zveza
Statistična fizika
Statistična fizika je znanstveno področje fizike, ki se ukvarja z matematičnim opisom narave in naravnih pojavov.
Poglej Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov in Statistična fizika
Superprevodnost
kapljevinskem dušiku prikazuje Meissnerjev pojav Súperprevódnost (tudi súpraprevódnost) je v fiziki pojav, da električna upornost snovi (t. i. superprevodnikov) pri določeni, za dano snov značilni zelo nizki temperaturi, skokovito pade na nič.
Poglej Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov in Superprevodnost
Supertekočnost
1968. kapljico, ki bo padla v kapljevino nižje. Nastajale bodo nove kapljice vse dokler se posoda ne bo izpraznila. Súpertekóčnost (tudi súprafluídnost iz latinskega supra – nad) je agregatno stanje v katerem se snov obnaša kot tekočina z ničelno viskoznostjo – kjer se zdi, da poseduje sposobnost samostojnega pogona in gibanja brez trenja na način, ki kljubuje gravitaciji in površinski napetosti.
Poglej Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov in Supertekočnost
Teoretična fizika
Teorétična fízika (tudi teoríjska fízika in redkeje teorétska fízika) poskuša razumeti svet z izdelavo modela, ki odslikuje stvarnost in z njim poskuša pojasniti in napovedati fizikalne pojave.
Poglej Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov in Teoretična fizika
12. februar
12.
Poglej Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov in 12. februar
1909
1909 (MCMIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov in 1909
1992
1992 (MCMXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov in 1992
21. avgust
21.
Poglej Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov in 21. avgust
Glej tudi
Diplomiranci Univerze v Kijevu
Heroji socialističnega dela
Leninovi nagrajenci
Pokopani na pokopališču Novodeviči, Moskva
Predavatelji na Državni univerzi v Moskvi
Prejemniki Državne nagrade Sovjetske zveze
Ruski znanstveniki
Stalinovi nagrajenci
Člani Akademije znanosti Nemške demokratične republike
Člani Sovjetske akademije znanosti
Prav tako znan kot Nikolaj Bogoljubov, Nikolay Bogolyubov.