Kazalo
65 odnosi: Akademik, Akademski nazivi, Andrej Andrejevič Markov (starejši), Astronom, Astronomija, Diferencialna enačba, Dimitrij Ivanovič Mendelejev, Dinamika, Doktorat, Družina, Električni naboj, Električni potencial, Etnografija, Filozofija, Fizik, Fraktal Ljapunova, Francoščina, Gimnazija, Harkov, Hidrostatika, Jaroslavelj, Katedra, Kemija, Kinematika, Književnost, Knjiga, Leonhard Euler, Licej, Magister, Matematična fizika, Matematika, Mehanik, Mehanika, Nebesna mehanika, Nebesno telo, Nemščina, Nižni Novgorod, Nikolaj Ivanovič Lobačevski, Nikolaj Jegorovič Žukovski, Observatorij, Odesa, Pafnuti Lvovič Čebišov, Pariz, Politična ekonomija, Predstojnik, Rim, Rusi, Rusija, Ruska sovjetska federativna socialistična republika, Ruski imperij, ... Razširi indeks (15 več) »
- Diplomiranci Državne univerze v Sankt Peterburgu
- Ukrajinski matematiki
Akademik
Akadémik (v ženski obliki akadémikinja ali akadémkinja) je redni član najvišjih narodnih znanstvenih in umetnostnih ustanov - akademij.
Poglej Aleksander Mihajlovič Ljapunov in Akademik
Akademski nazivi
Akademski nazivi so nazivi, ki jih predavateljem glede na strokovno in pedagoško delo podeljuje univerza.
Poglej Aleksander Mihajlovič Ljapunov in Akademski nazivi
Andrej Andrejevič Markov (starejši)
Andrej Andrejevič Markov, ruski matematik, 14. junij (2. junij, ruski koledar) 1856, Rjazan, Ruski imperij (sedaj Rusija), 20. julij 1922, Petrograd, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).
Poglej Aleksander Mihajlovič Ljapunov in Andrej Andrejevič Markov (starejši)
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Poglej Aleksander Mihajlovič Ljapunov in Astronom
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Aleksander Mihajlovič Ljapunov in Astronomija
Diferencialna enačba
Diferenciálna enáčba je v matematiki enačba neznane funkcije ene ali več spremenljivk, ki povezuje njene vrednosti z njenimi prvimi ali višjimi odvodi.
Poglej Aleksander Mihajlovič Ljapunov in Diferencialna enačba
Dimitrij Ivanovič Mendelejev
Dimitrij Ivanovič Mendelejev, ruski kemik in akademik, * 8. februar 1834, Tobolsk, Tobolska gubernija, Sibirija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 2. februar 1907, Sankt Peterburg.
Poglej Aleksander Mihajlovič Ljapunov in Dimitrij Ivanovič Mendelejev
Dinamika
Dinamika je veja mehanike, ki obravnava gibanje teles.
Poglej Aleksander Mihajlovič Ljapunov in Dinamika
Doktorat
Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.
Poglej Aleksander Mihajlovič Ljapunov in Doktorat
Družina
Jožef Tominc - ''Pietro Stanislao Parisi z družino'' Družina je osnovna enota človeške družbe, čeprav jo v širšem smislu poznamo tudi v živalskem svetu, in je skupnost članov, ki jih vežejo bivanjske, prijateljske ali sorodstvene vezi.
Poglej Aleksander Mihajlovič Ljapunov in Družina
Električni naboj
Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.
Poglej Aleksander Mihajlovič Ljapunov in Električni naboj
Električni potencial
Eléktrični potenciál (oznaka φ ali U) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena v električnem polju kot električna potencialna energija na enoto električnega naboja.
Poglej Aleksander Mihajlovič Ljapunov in Električni potencial
Etnografija
Robidišča (foto: Milko Matičetov, julij 1951) Etnografíja (grško narod in pisati) ali narodopisje je opisni (deskriptivni) del etnologije.
Poglej Aleksander Mihajlovič Ljapunov in Etnografija
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Aleksander Mihajlovič Ljapunov in Filozofija
Fizik
Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.
Poglej Aleksander Mihajlovič Ljapunov in Fizik
Fraktal Ljapunova
Fraktal Ljapunova Logistični fraktal Ljapunova z iteracijskim zaporedjem 01 Posplošeni logistični fraktal Ljapunova z iteracijskim zaporedjem 00101 Fraktál Ljapunova je v matematiki bifurkacijski fraktal preprostega biološkega modela poseljenosti, razširjenega v dve razsežnosti, kjer se lahko stopnja naraščanja populacije periodično spreminja med dvema vrednostima a in b.
Poglej Aleksander Mihajlovič Ljapunov in Fraktal Ljapunova
Francoščina
Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Aleksander Mihajlovič Ljapunov in Francoščina
Gimnazija
Gimnázija je splošno-izobraževalna srednja šola (sekundarno izobraževanje).
Poglej Aleksander Mihajlovič Ljapunov in Gimnazija
Harkov
Harkov je mesto na severovzhodu Ukrajine.
Poglej Aleksander Mihajlovič Ljapunov in Harkov
Hidrostatika
Hidrostátika je veda, ki preučuje mirujoče tekočine.
Poglej Aleksander Mihajlovič Ljapunov in Hidrostatika
Jaroslavelj
Jaroslavelj (Jaroslávl) je mesto v evropskem delu Rusije in upravno središče Jaroslaveljske oblasti, 250 km severovzhodno od Moskve.
Poglej Aleksander Mihajlovič Ljapunov in Jaroslavelj
Katedra
Kátedra v baziliki sv. Janeza v Lateranu Sedež apostola Petra Kátedra, tudi stolica, je poseben stol, ki ponazarja moč osebe na visokem položaju.
Poglej Aleksander Mihajlovič Ljapunov in Katedra
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Poglej Aleksander Mihajlovič Ljapunov in Kemija
Kinematika
Kinemátika je v fiziki veja mehanike, ki opisuje gibanje telesa, ne da bi se spraševala po njegovih vzrokih in bi pri tem upoštevala na primer delovanje zunanjih sil.
Poglej Aleksander Mihajlovič Ljapunov in Kinematika
Književnost
Stare knjige Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr.
Poglej Aleksander Mihajlovič Ljapunov in Književnost
Knjiga
Stare knjige Knjiga je zbirka popisanih, porisanih ali potiskanih listov iz papirja, pergamenta ali drugega materiala, na eni strani zvezanih skupaj in ovitih v platnice.
Poglej Aleksander Mihajlovič Ljapunov in Knjiga
Leonhard Euler
Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Aleksander Mihajlovič Ljapunov in Leonhard Euler
Licej
Licej je ime učenjaške ustanove, ki je skozi čas upravljala različne funkcije.
Poglej Aleksander Mihajlovič Ljapunov in Licej
Magister
Magister (iz latinskega magister, učitelj) je znanstveni akademski naslov, ki ga podeljuje univerza.
Poglej Aleksander Mihajlovič Ljapunov in Magister
Matematična fizika
verjetnostnimi amplitudami (desno). Matemátična fízika se nanaša na razvoj matematičnih znanstvenih metod za uporabo v fiziki in je teorija matematičnih modelov pri raziskovanju fizikalnih pojavov.
Poglej Aleksander Mihajlovič Ljapunov in Matematična fizika
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Aleksander Mihajlovič Ljapunov in Matematika
Mehanik
Mehanik je znanstvenik, ki največ deluje in proučuje na področju mehanike.
Poglej Aleksander Mihajlovič Ljapunov in Mehanik
Mehanika
Mehánika (mehaniké), tudi klásična mehánika, kadar želimo poudariti razlikovanje od kvantne ali relativistične mehanike, je veja fizike, ki obravnava gibanje in mirovanje teles ter gibanje le-teh pod vplivom sil.
Poglej Aleksander Mihajlovič Ljapunov in Mehanika
Nebesna mehanika
Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.
Poglej Aleksander Mihajlovič Ljapunov in Nebesna mehanika
Nebesno telo
Nebésno teló je togo telo, zlasti v Osončju, lahko pa pomeni tudi zvezdo in galaksijo.
Poglej Aleksander Mihajlovič Ljapunov in Nebesno telo
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Aleksander Mihajlovič Ljapunov in Nemščina
Nižni Novgorod
Nižni Novgorod (Nížnij Nóvgorod) pogovorno skrajšan na Nižni, je mesto v Rusiji in upravno središče Privolškega zveznega okrožja in regije (oblast) Nižni Novgorod.
Poglej Aleksander Mihajlovič Ljapunov in Nižni Novgorod
Nikolaj Ivanovič Lobačevski
Nikolaj Ivanovič Lobačevski (tudi (nepravilno) Lobačevskij, rusko Никола́й Ива́нович Лобаче́вский), ruski matematik, * 1. december (20. november, ruski koledar) 1792, Nižni Novgorod, Rusija, † 24. februar (12. februar) 1856, Kazan, Rusija.
Poglej Aleksander Mihajlovič Ljapunov in Nikolaj Ivanovič Lobačevski
Nikolaj Jegorovič Žukovski
Nikolaj Jegorovič Žukovski, ruski matematik in fizik, * 17. januar (5. januar, ruski koledar) 1847, vas Orehovo južno od Vladimirja, Vladimirska gubernija, Ruski imperij, † 17. marec 1921, Moskva.
Poglej Aleksander Mihajlovič Ljapunov in Nikolaj Jegorovič Žukovski
Observatorij
Observatorij v Litvi Edinburški observatorij Observatórij je opazovalnica teles in pojavov v Vesolju.
Poglej Aleksander Mihajlovič Ljapunov in Observatorij
Odesa
Odesa (ukrajinsko Одеса) je tretje največje mesto Ukrajine in najpomembnejše pristanišče v državi.
Poglej Aleksander Mihajlovič Ljapunov in Odesa
Pafnuti Lvovič Čebišov
Pafnuti Lvovič Čebišov, ruski matematik in mehanik, * 14. maj 1821, Okatovo, Kalužanska gubernija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 26. november 1894, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Aleksander Mihajlovič Ljapunov in Pafnuti Lvovič Čebišov
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Aleksander Mihajlovič Ljapunov in Pariz
Politična ekonomija
Politična ekonomija je veda o tem, kako so povezani ekonomski (npr. trgi in narodne ekonomije) in politični sistemi (npr. pravo, institucije, vlada).
Poglej Aleksander Mihajlovič Ljapunov in Politična ekonomija
Predstojnik
Predstojnik, tisti ki ima višji, vodilni položaj v ustanovi, inštitutu, šoli, zavodu, javni upravi.
Poglej Aleksander Mihajlovič Ljapunov in Predstojnik
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Aleksander Mihajlovič Ljapunov in Rim
Rusi
Rúsi (rusko ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so vzhodnoslovanski narod, ki živi v Rusiji in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej Aleksander Mihajlovič Ljapunov in Rusi
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Aleksander Mihajlovič Ljapunov in Rusija
Ruska sovjetska federativna socialistična republika
Ruska sovjetska federativna socialistična republika (prvotno Ruska socialistična federativna sovjetska republika;; kratica RSFSR) je bilo uradno ime ruske države pod vladavino Leninovih boljševikov v letih 1917/18 do 1922, nato pa je postala ena izmed zveznih republik Sovjetske zveze (v letih 1922-1991).
Poglej Aleksander Mihajlovič Ljapunov in Ruska sovjetska federativna socialistična republika
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Poglej Aleksander Mihajlovič Ljapunov in Ruski imperij
Sofja Vasiljevna Kovalevska
Sofja Vasiljevna Kovalevska, rojena Korvin-Krukovska (Корвин-Круковская), ruska matematičarka, pisateljica in borka za ženske pravice, * 15. januar (3. januar, ruski koledar) 1850, Moskva, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 10. februar 1891, Stockholm, Švedska.
Poglej Aleksander Mihajlovič Ljapunov in Sofja Vasiljevna Kovalevska
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Poglej Aleksander Mihajlovič Ljapunov in Težnost
Točka (geometrija)
Tóčka je poleg premice in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.
Poglej Aleksander Mihajlovič Ljapunov in Točka (geometrija)
Točkasto telo
točko (vijolični krog). kroženju Tóčkasto teló (ali másna tóčka, točkóvna mása, oziroma másni délec) je v fiziki idealizacija telesa, pri kateri se lahko njegove razsežnosti zanemari glede na njegove premike pri gibanju.
Poglej Aleksander Mihajlovič Ljapunov in Točkasto telo
Ukrajina
Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.
Poglej Aleksander Mihajlovič Ljapunov in Ukrajina
Univerza
Univêrza (knjižno vseučilíšče) je visokošolska izobraževalna in raziskovalna organizacija s pravico podeljevanja akademskih nazivov.
Poglej Aleksander Mihajlovič Ljapunov in Univerza
Uporabna matematika
letalskega krila Uporábna matemátika je veja matematike, ki se ukvarja z matematičnimi tehnikami v uporabi matematičnega znanja na drugih področjih, kot je na primer tehniška matematika.
Poglej Aleksander Mihajlovič Ljapunov in Uporabna matematika
Vasilij Grigorjevič Imšenecki
Vasilij Grigorjevič Imšenecki, ruski matematik in mehanik, * 16. januar (4. januar, ruski koledar) 1832, Iževski vojaški zavod, Vjatska gubernija, Ruski imperij, † 5. junij (24. maj) 1892, Moskva, Ruski imperij (danes Rusija).
Poglej Aleksander Mihajlovič Ljapunov in Vasilij Grigorjevič Imšenecki
Verjetnostni račun
Verjétnostni ráčun je matematična disciplina, ki preučuje verjetnost, da se zgodi naključni dogodek.
Poglej Aleksander Mihajlovič Ljapunov in Verjetnostni račun
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Poglej Aleksander Mihajlovič Ljapunov in Zgodovina
Znanstveno delo
Znanstveno delo je ustvarjalno delo, običajno v pisni obliki, s katerim avtor poroča o rezultatih izvirnega empiričnega ali teoretskega raziskovanja v znanosti, bodisi družboslovni, bodisi naravoslovni.
Poglej Aleksander Mihajlovič Ljapunov in Znanstveno delo
1857
1857 (MDCCCLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Aleksander Mihajlovič Ljapunov in 1857
1918
1918 (MCMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Aleksander Mihajlovič Ljapunov in 1918
3. november
3.
Poglej Aleksander Mihajlovič Ljapunov in 3. november
6. junij
6.
Poglej Aleksander Mihajlovič Ljapunov in 6. junij
Glej tudi
Diplomiranci Državne univerze v Sankt Peterburgu
Ukrajinski matematiki
Prav tako znan kot Aleksander Ljapunov.