Kazalo
131 odnosi: Absolutna vrednost, Aeroflot, Airbus A320, Aleksander Mihajlovič Ljapunov, Alice Munro, Anarhizem, Asimptota, Asteroid, Asteroidni pas, Astronomija, Augustin Louis Cauchy, Švedska, Žiroskop, Belorusi, Blaise Pascal, Charles Darwin, Charles Hermite, Diferencialna enačba, Difuzijska enačba, Doktorat, Enciklopedija Britannica, Energija, Eulerjevi koti, Fedja, Felix Christian Klein, Francoska akademija znanosti, Franz Schubert, George Eliot, Gibanje, Gustav Robert Kirchhoff, Heidelberg, Henri Poincaré, Herbert Spencer, Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz, Holomorfna funkcija, Hunyadi, Infinitezimalni račun, Ivan Sergejevič Turgenjev, Izrek o vrtilni količini, Joseph Louis François Bertrand, Joseph-Louis de Lagrange, Julijanski koledar, Kaluga, Karl Weierstrass, Katarina Velika, Kijev, Klasična mehanika, Kloroform, Kompleksno število, Kraljeva švedska akademija znanosti, ... Razširi indeks (81 več) »
Absolutna vrednost
realnega števila ''x'' Absolútna vrédnost (redko tudi módul) nekega realnega ali kompleksnega števila je v matematiki elementarna funkcija, ki predstavlja njegovo oddaljenost od številskega izhodišča (točke 0) na številski premici oziroma v kompleksni ravnini.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Absolutna vrednost
Aeroflot
Aeroflot PS-84 (DC-3) Iljušin Il-86 Aeroflot (ОАО "Аэрофло́т-Росси́йские авиали́нии") je ruski nacionalni letalski prevoznik in največji letalski prevoznik v državi.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Aeroflot
Airbus A320
Airbus A320 je evropsko ozkotrupno, dvomotorno reaktivno potniško letalo kratkega do srednjega dosega s steklenim kokpitom in prvo potniško letalo z fly by wire dizajnom, ki ga proizvaja mednarodno podjetje Airbus.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Airbus A320
Aleksander Mihajlovič Ljapunov
Aleksander Mihajlovič Ljapunov, ruski matematik, mehanik in fizik, * 6. junij 1857, Jaroslavelj, Ruski imperij (danes Rusija), † 3. november 1918, Odesa, RSFSR (sedaj Ukrajina).
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Aleksander Mihajlovič Ljapunov
Alice Munro
Alice Ann Munro, kanadska pisateljica, * 10. junij 1931, Wingham, Ontario, Kanada.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Alice Munro
Anarhizem
Vseslovenski ljudski vstaji v Ljubljani Anarhizem je splošen izraz, s katerim opisujemo različne politične nazore in družbena gibanja, ki zagovarjajo odstranitev hierarhije oziroma vsiljene avtoritete na področju politike, gospodarstva in religije.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Anarhizem
Asimptota
Asimptota, približevalnica je v matematiki krivulja (ali še pogosteje premica), ki se v neskončnosti približuje drugi krivulji, ne da bi jo dosegla.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Asimptota
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Asteroid
Asteroidni pas
Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Asteroidni pas
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Astronomija
Augustin Louis Cauchy
Baron Augustin Louis Cauchy, francoski inženir in matematik, * 21. avgust 1789, Pariz, Francija, † 23. maj 1857, Sceaux, Seine, Francija.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Augustin Louis Cauchy
Švedska
Kraljevina Švedska (švedsko Konungariket Sverige) je obmorska in največja (tako po površini - 450.000 kv. km, kot po prebivalstvu - okoli 10 milijonov) nordijska država v Skandinaviji v severni Evropi.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Švedska
Žiroskop
Giroskóp, tudi giroskòp in žiroskóp/žiroskòp je naprava, ki ponazarja in izrablja načelo ohranitve vrtilne količine v fiziki.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Žiroskop
Belorusi
znamki za 3 kopejke iz leta 1961 Belorusi so Vzhodni Slovani, ki živijo na področju današnje Belorusije; pomembne manjšine so na Poljskem, v Latviji, Litvi, Rusiji in Ukrajini.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Belorusi
Blaise Pascal
Blaise Pascal, francoski matematik, filozof in fizik, * 19. junij 1623, Clermont-Ferrand, Puy-de-Dôme, Auvergne, Francija, † 19. avgust 1662, Pariz, Francija.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Blaise Pascal
Charles Darwin
Charles Robert Darwin, FRS, angleški naravoslovec, biolog in geolog * 12. februar 1809, Shrewsbury, grofija Shropshire, Anglija, † 19. april 1882, vas Downe, (danes London-Bromley), grofija Kent, Anglija.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Charles Darwin
Charles Hermite
Charles Hermite okoli leta 1887 Charles Hermite, francoski matematik, * 24. december 1822, Dieuze, Moselle, Francija, † 14. januar 1901, Pariz.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Charles Hermite
Diferencialna enačba
Diferenciálna enáčba je v matematiki enačba neznane funkcije ene ali več spremenljivk, ki povezuje njene vrednosti z njenimi prvimi ali višjimi odvodi.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Diferencialna enačba
Difuzijska enačba
Difuzíjska enáčba ali drúgi Fickov zákon je parcialna diferencialna enačba, ki povezuje prvi odvod količine po času z drugim odvodom te količine po kraju.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Difuzijska enačba
Doktorat
Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Doktorat
Enciklopedija Britannica
Oglas iz leta 1913 za 11. izdajo enciklopedije Enciklopedija Britannica je najstarejša splošna enciklopedija v angleškem jeziku, katere prva izdaja je izšla med letoma 1768 in 1771.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Enciklopedija Britannica
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Energija
Eulerjevi koti
Eulerjevi kóti so (predvsem v mehaniki) pripomoček za opis usmerjenosti togega telesa (telesa, v katerem je relativna lega vseh njegovih točk konstantna) v trirazsežnem evklidskem prostoru.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Eulerjevi koti
Fedja
Fedja je moško osebno ime.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Fedja
Felix Christian Klein
Felix Christian Klein, nemški matematik, * 25. april 1849, Düsseldorf, Nemčija, † 22. junij 1925, Göttingen, Nemčija.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Felix Christian Klein
Francoska akademija znanosti
Ludvika XIV. v Akademiji leta 1671 Francoska akademija znanosti je znanstveno društvo, ki ga je leta 1666 ustanovil francoski kralj Ludvik XIV. na pobudo Jean-Baptistea Colberta, da bi spodbujalo in ščitilo duh francoskega znanstvenega raziskovanja.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Francoska akademija znanosti
Franz Schubert
Franz Peter Schubert, avstrijski skladatelj, * 31. januar 1797, Dunaj, Avstrija, † 19. november 1828, Dunaj.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Franz Schubert
George Eliot
Mary Ann Evans (tudi Mary Anne Evans ali Marian Evans, znana pod psevdonimom George Eliot), angleška pisateljica, * 22. november 1819, Nuneaton, grofija Warwickshire, Anglija, † 22. december 1880, Chelsea, London, Anglija.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in George Eliot
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Gibanje
Gustav Robert Kirchhoff
Robert Bunsen (desno) prizmo Gustav Robert Kirchhoff, nemški fizik, * 12. marec 1824, Königsberg, Vzhodna Prusija, (sedaj Kaliningrad, Rusija), † 17. oktober 1887, Berlin, Nemčija.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Gustav Robert Kirchhoff
Heidelberg
Heidelberg je nemško mesto v zvezni deželi Baden-Württemberg.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Heidelberg
Henri Poincaré
Jules Henri Poincaré, francoski matematik in filozof, * 29. april 1854, Nancy, Francija, † 17. julij 1912, Pariz, Francija.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Henri Poincaré
Herbert Spencer
Herbert Spencer, angleški filozof, biolog in sociolog, * 27. april 1820, Derby, Anglija, † 8. december 1903, Brighton, Anglija.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Herbert Spencer
Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz
Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz, nemški fizik, matematik, fiziolog in biofizik, * 31. avgust 1821, Potsdam, Nemčija, † 8. september 1894, Berlin.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz
Holomorfna funkcija
Holomórfna fúnkcija je v kompleksni analizi funkcija f: U \rightarrow \mathbb C definirana na odprti podmnožici kompleksne ravnine U \subset \mathbb C, ki je odvedljiva v kompleksnem v vsaki točki.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Holomorfna funkcija
Hunyadi
Hunyadi so bili v 15. stoletju ena od najmočnejših plemiških družin v Ogrskem kraljestvu. Njen član Matija Korvin je bil od leta 1458 do 1490 kralj Ogrske, od leta 1469 do 1490 kralj Češke, ki je vladal na Moravskem, Spodnji in Gornji Lužici in Šleziji, in od leta 1487 do 1490 vojvoda Avstrije.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Hunyadi
Infinitezimalni račun
Infinitezimálni račún je področje matematične analize, ki preučuje zlasti naslednja področja.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Infinitezimalni račun
Ivan Sergejevič Turgenjev
Ivan Sergejevič Turgenjev (rusko Ива́н Серге́евич Турге́нев), ruski pisatelj, romanopisec in dramatik, * 9. november (28. oktober, ruski koledar) 1818, Orjol, Orjolska gubernija, Rusija, † 3. september (22. avgust) 1883, Bougival, Pariz, Francija.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Ivan Sergejevič Turgenjev
Izrek o vrtilni količini
Izrèk ò vrtílni količíni pove, da je sprememba vrtilne količine telesa glede na izbrano osišče v časovni enoti, enaka vsoti sunkov vseh zunanjih navorov: Kadar na telo ne delujejo zunanji navori (M.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Izrek o vrtilni količini
Joseph Louis François Bertrand
Joseph Louis François Bertrand, francoski matematik, ekonomist in zgodovinar znanosti, * 11. marec 1822, Pariz, Francija, † 5. april 1900, Pariz.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Joseph Louis François Bertrand
Joseph-Louis de Lagrange
Grof Joseph-Louis de Lagrange (rojen Giuseppe Lodovico Lagrangia), italijansko-francoski plemič, matematik, astronom in mehanik, * 25. januar 1736, Torino, Piemont, Italija, † 10. april 1813, Pariz, Francija.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Joseph-Louis de Lagrange
Julijanski koledar
Julijánski koledár je oblika koledarja, ki temelji na tropskem letu (Sončevo leto) in se imenuje po Gaju Juliju Cezarju.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Julijanski koledar
Kaluga
Kaluga (rusko Калуга, Kaluga) je mesto in upravno središče Kaluške oblasti Ruski federaciji.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Kaluga
Karl Weierstrass
Karl Theodor Wilhelm Weierstrass, nemški matematik, * 31. oktober 1815, Ostenfelde, Vestfalija, Nemčija, † 19. februar 1897, Berlin, Nemčija. Weierstrassa imajo večkrat za »očeta sodobne analize«.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Karl Weierstrass
Katarina Velika
Katarina II.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Katarina Velika
Kijev
Kijev (Kyjiv) je glavno in največje mesto Ukrajine.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Kijev
Klasična mehanika
gibanja projektila je del klasične mehanike. Klasična mehanika je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje makroskopskih predmetov, od izstrelkov do delov strojev in astronomskih teles, kot so vesoljska plovila, planeti, zvezde in galaksije.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Klasična mehanika
Kloroform
Kloroform je organska spojina s furmulo CHCl3 in eden od štirih klorometanov.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Kloroform
Kompleksno število
1.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Kompleksno število
Kraljeva švedska akademija znanosti
Kraljeva švedska akademija znanosti (okrajšano KVA) je nevladna akademska ustanova s sedežem v Stockholmu na Švedskem, usmerjena v spodbujanje napredka znanosti in zagotavljanja njene svobode.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Kraljeva švedska akademija znanosti
Kremeljski arzenal
Kremeljski arzenal (rusko: Арсенал Московского Кремля) je nekdanja orožarna, zgrajena v okviru Moskovskega kremlja v Rusiji.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Kremeljski arzenal
Kunstkamera
Kunstkamera (rusko: Кунсткамера) je prvi muzej v Rusiji.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Kunstkamera
Kvadratura kroga
Krog in kvadrat z enako ploščino Kvadratúra króga je znan problem klasične geometrije.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Kvadratura kroga
Leonhard Euler
Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Leonhard Euler
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Luna
Lunini kraterji
plovila Lunar Orbiter 1. Okrog njega je vidno več manjših kraterjev. Apolla 11. Tycho, posnetek robotskega plovila Lunar Reconnaissance Orbiter Lúnini kráterji so udarni kraterji na Zemljini Luni.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Lunini kraterji
Manjšalnica
Manjšálnica ali pomanjševálnica (tudi pománjšanka) je v jezikoslovju beseda, ki izraža pomanjšanje.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Manjšalnica
Maria Gaetana Agnesi
Maria Gaetana Agnesi, italijanska matematičarka, filozofinja in jezikoslovka, * 16. maj 1718, Milano, dežela Habsburške krone, Italija, † 9. januar 1799, Milano.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Maria Gaetana Agnesi
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Masa
Matematična analiza
Matemátična analíza (starogrško: análysis - rešitev) je skupno ime za matematične discipline, ki temeljijo na pojmih limite in konvergence, ter ki preučujejo povezane pojme, kot so zveznost, integral, odvod in transcendentna funkcija.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Matematična analiza
Matematična fizika
verjetnostnimi amplitudami (desno). Matemátična fízika se nanaša na razvoj matematičnih znanstvenih metod za uporabo v fiziki in je teorija matematičnih modelov pri raziskovanju fizikalnih pojavov.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Matematična fizika
Matematični dokaz
language.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Matematični dokaz
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Matematika
Mednarodna astronomska zveza
Mednarodna astronomska zveza (kratica IAU;, kratica UAI) združuje nacionalna združenja astronomov celega sveta.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Mednarodna astronomska zveza
Mehanika
Mehánika (mehaniké), tudi klásična mehánika, kadar želimo poudariti razlikovanje od kvantne ali relativistične mehanike, je veja fizike, ki obravnava gibanje in mirovanje teles ter gibanje le-teh pod vplivom sil.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Mehanika
Mihail Vasiljevič Ostrogradski
Mihail Vasiljevič Ostrogradski (Mihajlo Vasiljovič Ostrogradski), ruski matematik, mehanik in fizik ukrajinsko kozaškega rodu, * 24. september (12. september, ruski koledar) 1801, vas Pašenivka, Kobeljakški ujezd, Poltavska gubernija, Ruski imperij (sedaj Kozelščinski rajon, Poltavska oblast, Ukrajina), † 1.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Mihail Vasiljevič Ostrogradski
Moskva
Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Moskva
Navor
Navòr (starejša izraza vrtílni momènt in rotacíjski momènt) (oznaka M) je v fiziki količina, ki nastopa pri kroženju točkastega telesa in vrtenju togega telesa.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Navor
Nebesna mehanika
Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Nebesna mehanika
Nica
Opatija Saint Pons Observatorij nad Nico Nica (francosko Nice, v lokalnem narečju Nissa, standardno okcitansko Niça, italijansko Nizza) je mesto in občina v jugovzhodni francoski regiji Provansa-Alpe-Azurna obala in prefektura v departmaju Alpes-Maritimes, katerega upravno središče je.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Nica
Nihalo
Lego ovire je moč spreminjati. Na spodnjem delu stojala je lesena plošča z vrisanimi tirnicami nihajoče uteži pri različnih legah ovirehttp://www2.arnes.si/~kvidma2/Ucila_GJV/index.html Gimnazija Jurija Vege, Idrija Nihálo je telo, sposobno nihati.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Nihalo
Nikolaj Jegorovič Žukovski
Nikolaj Jegorovič Žukovski, ruski matematik in fizik, * 17. januar (5. januar, ruski koledar) 1847, vas Orehovo južno od Vladimirja, Vladimirska gubernija, Ruski imperij, † 17. marec 1921, Moskva.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Nikolaj Jegorovič Žukovski
Očetje in sinovi
Očetje in sinovi (rusko Отцы и дети) je realistični roman ruskega pisatelja Ivana Sergejeviča Turgenjeva iz leta 1862.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Očetje in sinovi
Optika
Cyclopaedia'' disperzija Óptika (óptiké - videz, podoba) je veja fizike, ki se ukvarja z značilnostmi in obnašanjem svetlobe ter z interakcijo med svetlobo in snovjo.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Optika
Pafnuti Lvovič Čebišov
Pafnuti Lvovič Čebišov, ruski matematik in mehanik, * 14. maj 1821, Okatovo, Kalužanska gubernija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 26. november 1894, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Pafnuti Lvovič Čebišov
Pariška komuna
Pariška komuna, ki je obstajala od 26.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Pariška komuna
Pierre-Simon Laplace
Markiz Pierre-Simon de Laplace, francoski matematik, fizik, astronom in filozof, * 23. marec 1749, Beaumont-en-Auge, Calvados, Normandija, Francija, † 5. marec 1827, Pariz, Francija.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Pierre-Simon Laplace
Pisatelj
Ernesta Hemingwayja iz leta 1939. Pisátelj je človek, ki piše romane, povesti, novele.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Pisatelj
Poljaki
Poljaki so slovanski narod, ki živi predvsem na Poljskem in govori poljščino.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Poljaki
Potenčna vrsta
Poténčna vŕsta (ene spremenljivke) je v matematiki neskončna vrsta oblike: kjer je an koeficient n-tega člena, a konstanta in x neodvisna spremenljivka okrog a. Vrsta po navadi nastane kot Taylorjeva vrsta kakšne znane funkcije.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Potenčna vrsta
Potencial
Potenciál je skalarna fizikalna količina, ki se jo v vektorski analizi lahko kot skalarno polje pripiše nekaterim vrstam vektorskega polja.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Potencial
Povest
Prva izdaja povesti ''Sreča v nesreči'' iz leta 1836 Povest je daljše (srednje dolgo), večinoma prozno literarno delo, ki je umetniško manj pomembno.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Povest
Prečrkovanje cirilice
Prečrkovánje cirílice, mišljeno kot prečrkovanje ali transliteracija v latinico, je zamenjava cirilskih črk z latinskimi.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Prečrkovanje cirilice
Precesija
Gibanje vrtavke: ''P'' – precesija, ''N'' – nutacija, ''R'' – rotacija ali vrtenje. Precesija giroskopa precesije enakonočij. Precesíja je način gibanja osno simetrične vrtavke (na primer giroskopa) pod vplivom zunanjega navora, denimo takrat, ko vrtavka ni podprta v težišču.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Precesija
Presek (revija)
Presèk je poljudnoznanstvena revija, namenjena mladim matematikom, fizikom, astronomom in računalnikarjem.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Presek (revija)
Prostostna stopnja (mehanika)
Prostóstna stòpnja je neodvisna možnost gibanja telesa.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Prostostna stopnja (mehanika)
Pskovska oblast
Pskovska oblast je oblast v Rusiji v Severozahodnem federalnem okrožju.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Pskovska oblast
Robert Wilhelm Bunsen
Robert Wilhelm Eberhard Bunsen, nemški kemik in fizik, * 31. marec 1811, Göttingen, Vestfalija, Nemčija, † 16. avgust 1899, Heidelberg, Baden.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Robert Wilhelm Bunsen
Romi
Romi so etnična skupina, ki živi predvsem v evropskih državah Španije, Romunije, Francije, Bolgarije, Madžarske, Grčije, Rusije, Italije, Srbije, Združenega kraljestva, Slovaške, Nemčije, Severne Makedonije, Ukrajine in Portugalske, tudi Slovenije; in deloma izven Evrope: ZDA, Braziliji, Turčiji in Mehiki.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Romi
Rubelj
Prva stran bankovca za 1 rubelj iz leta 1961 Rúbelj je uradna denarna valuta Ruske federacije (ruski rubelj) in Belorusije (beloruski rubelj), bil pa je tudi denarna enota Sovjetske zveze (sovjetski rubelj).
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Rubelj
Rusi
Rúsi (rusko ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so vzhodnoslovanski narod, ki živi v Rusiji in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Rusi
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Rusija
Ruska književnost
Otoku Vasiljevski v Sankt Peterburgu Rúska knjižévnost se nanaša na književnost Rusije ali njenih izseljencev in na književnost v ruskem jeziku več neodvisnih narodov, ki so bili nekoč del Rusije ali Sovjetske zveze.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Ruska književnost
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Ruski imperij
Ruski pravopis
Rúski pravopís (rusko правописание, орфография) obsega izgovarjavo in rabo ločil (interpunkcijo, пунктуация).
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Ruski pravopis
Saturnovi obroči
Posnetek osvetljene strani najvažnejših Saturnovih obročev. Med obročema A in B je lepo vidna Cassinijeva ločnica. Satúrnove obróče sestavlja skupina istosrediščnih obročev, ki v ekvatorialni ravnini obdajajo planet Saturn v obliki tankega ploščatega diska.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Saturnovi obroči
Simetrija
Simetríja je lastnost geometrijskih likov, teles, enačb in drugih takšnih predmetov.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Simetrija
Sinus
Sinus je lahko.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Sinus
Sofija (ime)
Sofija je žensko osebno ime.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Sofija (ime)
Sonja
Sonja je žensko osebno ime.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Sonja
Središče za male planete
Središče za male planete (tudi MPC ali) deluje v okviru Smithsonovega astrofizikalnega observatorija (SAO ali Smithsonian Astrophysical Observatory), ki je del Harvard-Smithsonovega astrofizikalnega središča (CfA ali Harvard–Smithsonian Center for Astrophysics), skupaj z Observatorijem Harvardovega kolidža (HCO ali Harvard College Observatory).
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Središče za male planete
Stockholm
Stockholm je glavno mesto Švedske, ki leži na vzhodni obali Baltika ob vhodu v jezero Mälaren.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Stockholm
Tangenta
Tangenta na graf funkcije Tangénta (tudi dotikálnica) je v matematiki premica, ki se dani krivulji v okolici dane točke najbolj prilega.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Tangenta
Težišče
Trikotnik s težiščnicami in težiščem Težíšče je v fiziki točka telesa, na katero je navor sile teže enak nič.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Težišče
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Težnost
Telo (fizika)
Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Telo (fizika)
Thomas Henry Huxley
Thomas Henry Huxley, PRS, angleški biolog, * 4. maj 1825, Ealing, Middlesex, Anglija, † 29. junij 1895, Eastbourne, Sussex.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Thomas Henry Huxley
Togo telo
Tógo teló je v fiziki idealizacija končnorazsežnega trdnega telesa, pri kateri se zanemari deformacijo in privzame, da se razdalja med poljubnima izbranima točkama telesa ne spreminja, tudi če nanj delujejo zunanje sile.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Togo telo
Trigonometrična funkcija
Trigonométrične (trigonometríjske) ali kótne fúnkcije so pomembne matematične funkcije.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Trigonometrična funkcija
Udarni krater
Luni. Udarni krater (tudi astroblem ali kar krater) je krožna ali ovalna depresija na površju, običajno na planetu, naravnem satelitu, asteroidu ali drugemu nebesnemu telesu, ki je nastala s trkom manjšega telesa meteorja s površjem.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Udarni krater
Univerza Friedricha Schillerja v Jeni
Pečat univerze Univerza Friedricha Schillerja v Jeni (kratica FSU) je javna univerza s sedežem v mestu Jena v nemški zvezni deželi Turingija.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Univerza Friedricha Schillerja v Jeni
Univerza na Dunaju
Univerza na Dunaju je javna univerza s sedežem na Dunaju (Avstrija) in najstarejša univerza v nemško govorečem svetu, če se odšteje Karlovo univerzo v Pragi, ki je bila včasih delno nemško govoreča, in s približno 88.000 študenti tudi največja.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Univerza na Dunaju
Univerza v Bologni
Univerza v Bologni, uradno Alma Mater Studiorum - Università di Bologna, je po raznih virih najstarejša univerza v Evropi.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Univerza v Bologni
Univerza v Göttingenu
Univerza v Göttingenu (tudi Georgia Augusta) je univerza v Göttingenu (Nemčija), ki jo je leta 1734 ustanovil Jurij II. Britanski, kralj Velike Britanije in elektor Hannovra.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Univerza v Göttingenu
Univerza v Heidelbergu
Univerzitetna knjižnica, simbol Univerze v Heidelbergu. ''Alte Universität'', delo Johanna Adama Breuniga, je sedež rektorja Univerza v Heidelbergu je univerza s sedežem v Heidelbergu v nemški zvezni deželi deželi Baden-Württemberg.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Univerza v Heidelbergu
Vasiljevski otok
Vasiljevski otok (Vasíl'evskij óstrov) je otok v Sankt Peterburgu, Rusija, na meji z rekama Velika Nevka in Mala Nevka (v delti reke Neve) na jugu in severovzhodu ter ob Finskem zalivu na zahodu.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Vasiljevski otok
Vilna
Vilna (litovsko Vilnius), glej tudi druga imena) je glavno mesto Litve in obenem njeno največje mesto s 580.000 prebivalci (2020). Širše funkcijsko mestno območje Vilne pa šteje preko 700.000 ljudi ali četrtino prebivalstva Litve. Vilna, ki leži na jugovzhodu Litve, je drugo največje mesto v baltskih državah (za Rigo).
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Vilna
Virusna pljučnica
Virusna pljučnica je pljučnica (vnetje pljuč), ki jo povzroča virusna okužba.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Virusna pljučnica
Vrtavka
Vrtavka Gibanje vrtavke: ''P'' – precesija, ''N'' – nutacija in ''R'' – vrtenje. Japonska vrtavka Vrtávka je otroška igrača, narejena tako, da se ob hitrem zasuku enakomerno vrti okrog svoje osi.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Vrtavka
Vrtenje
Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Vrtenje
Vrtilna količina
Vrtílna količína (navadno označena z veliko grško črko Γ, v angleški literaturi pa pogosto tudi z veliko latinično črko L) je fizikalna količina, ki nastopa pri kroženju in vrtenju teles.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Vrtilna količina
Wikivir
Wikivir je spletna digitalna knjižnica, zgrajena s tehnologijo wiki, ki deluje kot sestrski projekt Wikipedije pod okriljem neprofitne Fundacije Wikimedia.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Wikivir
YouTube
YouTube je priljubljena spletna stran za izmenjavo videoposnetkov, kjer jih uporabniki lahko pregledujejo, komentirajo in ocenjujejo.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in YouTube
Zakonska zveza
Za katoliško poroko glej Cerkvena poroka Zakonska zveza je življenjska skupnost dveh odraslih ljudi, urejena z zakonom.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Zakonska zveza
Zgodovina matematike
Stran iz al Hvarizmijeve ''Algebre'' iz leta 830 vozli, Larcov muzej, Lima, Peru Zgodovína matemátike je področje, ki se prvenstveno ukvarja z izvorom novih odkritij v matematiki in v manjši meri s standardnimi matematičnimi metodami in zapisi v preteklosti.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Zgodovina matematike
Znanstvena revija
Univerze baskovske države Znanstvena revija je periodična publikacija, ki jo izdaja akademska ali druga znanstvena ustanova, v njej pa so objavljeni članki, ki opisujejo nova znanstvena odkritja, zaradi česar so bistvenega pomena za napredek znanosti.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Znanstvena revija
Znanstvenik
Znanstvenik se ukvarja z znanostjo in pri tem uporablja znanstvene metode.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in Znanstvenik
10. februar
10.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in 10. februar
15. januar
15.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in 15. januar
1850
1850 (MDCCCL) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in 1850
1891
1891 (MDCCCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Sofja Vasiljevna Kovalevska in 1891
Prav tako znan kot Sofija Kovalevska, Sofija Kovalevskaja, Sofija Vasiljevna Kovalevska, Sofja Kovalevska, Sophie Kowalevski, Sophie Kowalevsky.