Hitreje kot brskalnik!
131 odnosi: Absolutna vrednost, Aeroflot, Airbus A320, Aleksander Mihajlovič Ljapunov, Alice Munro, Anarhizem, Asimptota, Asteroid, Asteroidni pas, Astronomija, Augustin Louis Cauchy, Švedska, Žiroskop, Belorusi, Blaise Pascal, Charles Darwin, Charles Hermite, Diferencialna enačba, Difuzijska enačba, Doktorat, Enciklopedija Britannica, Energija, Eulerjevi koti, Fedja, Felix Christian Klein, Francoska akademija znanosti, Franz Schubert, George Eliot, Gibanje, Gustav Robert Kirchhoff, Heidelberg, Henri Poincaré, Herbert Spencer, Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz, Holomorfna funkcija, Hunyadi, Infinitezimalni račun, Ivan Sergejevič Turgenjev, Izrek o vrtilni količini, Joseph Louis François Bertrand, Joseph-Louis de Lagrange, Julijanski koledar, Kaluga, Karl Weierstrass, Katarina Velika, Kijev, Klasična mehanika, Kloroform, Kompleksno število, Kraljeva švedska akademija znanosti, ..., Kremeljski arzenal, Kunstkamera, Kvadratura kroga, Leonhard Euler, Luna, Lunini kraterji, Manjšalnica, Maria Gaetana Agnesi, Masa, Matematična analiza, Matematična fizika, Matematični dokaz, Matematika, Mednarodna astronomska zveza, Mehanika, Mihail Vasiljevič Ostrogradski, Moskva, Navor, Nebesna mehanika, Nica, Nihalo, Nikolaj Jegorovič Žukovski, Očetje in sinovi, Optika, Pafnuti Lvovič Čebišov, Pariška komuna, Pierre-Simon Laplace, Pisatelj, Poljaki, Potenčna vrsta, Potencial, Povest, Prečrkovanje cirilice, Precesija, Presek (revija), Prostostna stopnja (mehanika), Pskovska oblast, Robert Wilhelm Bunsen, Romi, Rubelj, Rusi, Rusija, Ruska književnost, Ruski imperij, Ruski pravopis, Saturnovi obroči, Simetrija, Sinus, Sofija (ime), Sonja, Središče za male planete, Stockholm, Tangenta, Težišče, Težnost, Telo (fizika), Thomas Henry Huxley, Togo telo, Trigonometrična funkcija, Udarni krater, Univerza Friedricha Schillerja v Jeni, Univerza na Dunaju, Univerza v Bologni, Univerza v Göttingenu, Univerza v Heidelbergu, Vasiljevski otok, Vilna, Virusna pljučnica, Vrtavka, Vrtenje, Vrtilna količina, Wikivir, YouTube, Zakonska zveza, Zgodovina matematike, Znanstvena revija, Znanstvenik, 10. februar, 15. januar, 1850, 1891. Razširi indeks (81 več) »
Absolutna vrednost
realnega števila ''x'' Absolútna vrédnost (redko tudi módul) nekega realnega ali kompleksnega števila je v matematiki elementarna funkcija, ki predstavlja njegovo oddaljenost od številskega izhodišča (točke 0) na številski premici oziroma v kompleksni ravnini.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Absolutna vrednost · Poglej več »
Aeroflot
Aeroflot PS-84 (DC-3) Iljušin Il-86 Aeroflot (ОАО "Аэрофло́т-Росси́йские авиали́нии") je ruski nacionalni letalski prevoznik in največji letalski prevoznik v državi.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Aeroflot · Poglej več »
Airbus A320
Airbus A320 je evropsko ozkotrupno, dvomotorno reaktivno potniško letalo kratkega do srednjega dosega s steklenim kokpitom in prvo potniško letalo z fly by wire dizajnom, ki ga proizvaja mednarodno podjetje Airbus.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Airbus A320 · Poglej več »
Aleksander Mihajlovič Ljapunov
Aleksander Mihajlovič Ljapunov, ruski matematik, mehanik in fizik, * 6. junij 1857, Jaroslavelj, Ruski imperij (danes Rusija), † 3. november 1918, Odesa, RSFSR (sedaj Ukrajina).
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Aleksander Mihajlovič Ljapunov · Poglej več »
Alice Munro
Alice Ann Munro, kanadska pisateljica, * 10. junij 1931, Wingham, Ontario, Kanada.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Alice Munro · Poglej več »
Anarhizem
Vseslovenski ljudski vstaji v Ljubljani Anarhizem je splošen izraz, s katerim opisujemo različne politične nazore in družbena gibanja, ki zagovarjajo odstranitev hierarhije oziroma vsiljene avtoritete na področju politike, gospodarstva in religije.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Anarhizem · Poglej več »
Asimptota
Asimptota, približevalnica je v matematiki krivulja (ali še pogosteje premica), ki se v neskončnosti približuje drugi krivulji, ne da bi jo dosegla.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Asimptota · Poglej več »
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Asteroid · Poglej več »
Asteroidni pas
Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Asteroidni pas · Poglej več »
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Astronomija · Poglej več »
Augustin Louis Cauchy
Baron Augustin Louis Cauchy, francoski inženir in matematik, * 21. avgust 1789, Pariz, Francija, † 23. maj 1857, Sceaux, Seine, Francija.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Augustin Louis Cauchy · Poglej več »
Švedska
Kraljevina Švedska (švedsko Konungariket Sverige) je obmorska in največja (tako po površini - 450.000 kv. km, kot po prebivalstvu - okoli 10 milijonov) nordijska država v Skandinaviji v severni Evropi.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Švedska · Poglej več »
Žiroskop
Giroskóp, tudi giroskòp in žiroskóp/žiroskòp je naprava, ki ponazarja in izrablja načelo ohranitve vrtilne količine v fiziki.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Žiroskop · Poglej več »
Belorusi
znamki za 3 kopejke iz leta 1961 Belorusi so Vzhodni Slovani, ki živijo na področju današnje Belorusije; pomembne manjšine so na Poljskem, v Latviji, Litvi, Rusiji in Ukrajini.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Belorusi · Poglej več »
Blaise Pascal
Blaise Pascal, francoski matematik, filozof in fizik, * 19. junij 1623, Clermont-Ferrand, Puy-de-Dôme, Auvergne, Francija, † 19. avgust 1662, Pariz, Francija.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Blaise Pascal · Poglej več »
Charles Darwin
Charles Robert Darwin, FRS, angleški naravoslovec, biolog in geolog * 12. februar 1809, Shrewsbury, grofija Shropshire, Anglija, † 19. april 1882, vas Downe, (danes London-Bromley), grofija Kent, Anglija.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Charles Darwin · Poglej več »
Charles Hermite
Charles Hermite okoli leta 1887 Charles Hermite, francoski matematik, * 24. december 1822, Dieuze, Moselle, Francija, † 14. januar 1901, Pariz.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Charles Hermite · Poglej več »
Diferencialna enačba
Diferenciálna enáčba je v matematiki enačba neznane funkcije ene ali več spremenljivk, ki povezuje njene vrednosti z njenimi prvimi ali višjimi odvodi.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Diferencialna enačba · Poglej več »
Difuzijska enačba
Difuzíjska enáčba ali drúgi Fickov zákon je parcialna diferencialna enačba, ki povezuje prvi odvod količine po času z drugim odvodom te količine po kraju.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Difuzijska enačba · Poglej več »
Doktorat
Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Doktorat · Poglej več »
Enciklopedija Britannica
Oglas iz leta 1913 za 11. izdajo enciklopedije Enciklopedija Britannica je najstarejša splošna enciklopedija v angleškem jeziku, katere prva izdaja je izšla med letoma 1768 in 1771.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Enciklopedija Britannica · Poglej več »
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Energija · Poglej več »
Eulerjevi koti
Eulerjevi kóti so (predvsem v mehaniki) pripomoček za opis usmerjenosti togega telesa (telesa, v katerem je relativna lega vseh njegovih točk konstantna) v trirazsežnem evklidskem prostoru.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Eulerjevi koti · Poglej več »
Fedja
Fedja je moško osebno ime.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Fedja · Poglej več »
Felix Christian Klein
Felix Christian Klein, nemški matematik, * 25. april 1849, Düsseldorf, Nemčija, † 22. junij 1925, Göttingen, Nemčija.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Felix Christian Klein · Poglej več »
Francoska akademija znanosti
Ludvika XIV. v Akademiji leta 1671 Francoska akademija znanosti je znanstveno društvo, ki ga je leta 1666 ustanovil francoski kralj Ludvik XIV. na pobudo Jean-Baptistea Colberta, da bi spodbujalo in ščitilo duh francoskega znanstvenega raziskovanja.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Francoska akademija znanosti · Poglej več »
Franz Schubert
Franz Peter Schubert, avstrijski skladatelj, * 31. januar 1797, Dunaj, Avstrija, † 19. november 1828, Dunaj.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Franz Schubert · Poglej več »
George Eliot
Mary Ann Evans (tudi Mary Anne Evans ali Marian Evans, znana pod psevdonimom George Eliot), angleška pisateljica, * 22. november 1819, Nuneaton, grofija Warwickshire, Anglija, † 22. december 1880, Chelsea, London, Anglija.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in George Eliot · Poglej več »
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Gibanje · Poglej več »
Gustav Robert Kirchhoff
Robert Bunsen (desno) prizmo Gustav Robert Kirchhoff, nemški fizik, * 12. marec 1824, Königsberg, Vzhodna Prusija, (sedaj Kaliningrad, Rusija), † 17. oktober 1887, Berlin, Nemčija.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Gustav Robert Kirchhoff · Poglej več »
Heidelberg
Heidelberg je nemško mesto v zvezni deželi Baden-Württemberg.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Heidelberg · Poglej več »
Henri Poincaré
Jules Henri Poincaré, francoski matematik in filozof, * 29. april 1854, Nancy, Francija, † 17. julij 1912, Pariz, Francija.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Henri Poincaré · Poglej več »
Herbert Spencer
Herbert Spencer, angleški filozof, biolog in sociolog, * 27. april 1820, Derby, Anglija, † 8. december 1903, Brighton, Anglija.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Herbert Spencer · Poglej več »
Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz
Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz, nemški fizik, matematik, fiziolog in biofizik, * 31. avgust 1821, Potsdam, Nemčija, † 8. september 1894, Berlin.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz · Poglej več »
Holomorfna funkcija
Holomórfna fúnkcija je v kompleksni analizi funkcija f: U \rightarrow \mathbb C definirana na odprti podmnožici kompleksne ravnine U \subset \mathbb C, ki je odvedljiva v kompleksnem v vsaki točki.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Holomorfna funkcija · Poglej več »
Hunyadi
Hunyadi so bili v 15. stoletju ena od najmočnejših plemiških družin v Ogrskem kraljestvu. Njen član Matija Korvin je bil od leta 1458 do 1490 kralj Ogrske, od leta 1469 do 1490 kralj Češke, ki je vladal na Moravskem, Spodnji in Gornji Lužici in Šleziji, in od leta 1487 do 1490 vojvoda Avstrije. Njegov nezakonski sin Ivan Korvin je od leta 1485 do 1501 vladal v vojvodini Opava in od leta 1485 do 1490 v petih šlezijskih vojvodinah (Bytom, Głubczyce, Loslau, Racibórz in Tost). Na družinskem grbu je bil upodobljen vran z zlatim prstanom v kljunu. Ustanovitelj rodbine je bil Vojk Hunyadi, ki je od ogrskega kralja Sigismunda Luksemburškega leta 1409 dobil v posest grad Hunyadi v sedanji Hunedoari v Romuniji, po katerem je dobil priimek. Njegova narodnost je še vedno predmet razprav. Nekateri sodobni zgodovinarji trdijo, da je bil Vlah ali Romun, knez ali bojar iz Vlaške ali Transilvanije. Drugi ga opisujejo kot kumanskega ali slovanskega plemiča. Sodobne raziskave kažejo, da se je Vojk preselil iz Vlaške v Transilvanijo. Njegovega najstarejšega sina Ivana (Jánosa) Hunyadija so njegovi sodobniki pogosto imenovali Vlah. János Hunyadi, ki je bil talentiran vojaški poveljnik, je prvi v družini dobil status pravi baron kraljestva. Leta 1439 je bil imenovan za bana Severinske banovine in leta 1441 za vojvodo Transilvanije. Leta 1452 so mu podelili tudi naslov večnega (dednega) grofa Beszterce (zdaj Bistrița, Romunija), ki je bil prvi dedni naslov v Ogrskem kraljestvu. Ob smrti je posedoval veliko posesti po celem Ogrskem kraljestvu. Njeva slava in vojna sreča sta bila vzrok, da so njegovega sina Matijo Korvina leta 1458 izvolili za ogrskega kralja. Matija Korvin je vladal na Moravskem, v Avstriji in Šleziji in sosednjih pokrajinah. Poskušal je ustanoviti dinastijo in za prestolonaslednika imenoval svojega nezakonskega sina Ivana Korvina. Njegov načrt je spodletel. Ivan je po očetovi smrti leta 1490 obdržal samo vojvodino Opava in nekaj družinskih posesti na Ogrskem. Ivanov sin Krištof Korvin je bil zadnji moški član družine. Pri šestih letih je umrl. V otroštvu je umrla tudi njegova edina sestra Elizabeta in družina je izumrla.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Hunyadi · Poglej več »
Infinitezimalni račun
Infinitezimálni račún je področje matematične analize, ki preučuje zlasti naslednja področja.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Infinitezimalni račun · Poglej več »
Ivan Sergejevič Turgenjev
Ivan Sergejevič Turgenjev (rusko Ива́н Серге́евич Турге́нев), ruski pisatelj, romanopisec in dramatik, * 9. november (28. oktober, ruski koledar) 1818, Orjol, Orjolska gubernija, Rusija, † 3. september (22. avgust) 1883, Bougival, Pariz, Francija.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Ivan Sergejevič Turgenjev · Poglej več »
Izrek o vrtilni količini
Izrèk ò vrtílni količíni pove, da je sprememba vrtilne količine telesa glede na izbrano osišče v časovni enoti, enaka vsoti sunkov vseh zunanjih navorov: Kadar na telo ne delujejo zunanji navori (M.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Izrek o vrtilni količini · Poglej več »
Joseph Louis François Bertrand
Joseph Louis François Bertrand, francoski matematik, ekonomist in zgodovinar znanosti, * 11. marec 1822, Pariz, Francija, † 5. april 1900, Pariz.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Joseph Louis François Bertrand · Poglej več »
Joseph-Louis de Lagrange
Grof Joseph-Louis de Lagrange (rojen Giuseppe Lodovico Lagrangia), italijansko-francoski plemič, matematik, astronom in mehanik, * 25. januar 1736, Torino, Piemont, Italija, † 10. april 1813, Pariz, Francija.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Joseph-Louis de Lagrange · Poglej več »
Julijanski koledar
Julijánski koledár je oblika koledarja, ki temelji na tropskem letu (Sončevo leto) in se imenuje po Gaju Juliju Cezarju.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Julijanski koledar · Poglej več »
Kaluga
Kaluga (rusko Калуга, Kaluga) je mesto in upravno središče Kaluške oblasti Ruski federaciji.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Kaluga · Poglej več »
Karl Weierstrass
Karl Theodor Wilhelm Weierstrass, nemški matematik, * 31. oktober 1815, Ostenfelde, Vestfalija, Nemčija, † 19. februar 1897, Berlin, Nemčija. Weierstrassa imajo večkrat za »očeta sodobne analize«.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Karl Weierstrass · Poglej več »
Katarina Velika
Katarina II.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Katarina Velika · Poglej več »
Kijev
Kijev (Kyjiv) je glavno in največje mesto Ukrajine.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Kijev · Poglej več »
Klasična mehanika
gibanja projektila je del klasične mehanike. Klasična mehanika je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje makroskopskih predmetov, od izstrelkov do delov strojev in astronomskih teles, kot so vesoljska plovila, planeti, zvezde in galaksije.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Klasična mehanika · Poglej več »
Kloroform
Kloroform je organska spojina s furmulo CHCl3 in eden od štirih klorometanov.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Kloroform · Poglej več »
Kompleksno število
1.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Kompleksno število · Poglej več »
Kraljeva švedska akademija znanosti
Kraljeva švedska akademija znanosti (okrajšano KVA) je nevladna akademska ustanova s sedežem v Stockholmu na Švedskem, usmerjena v spodbujanje napredka znanosti in zagotavljanja njene svobode.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Kraljeva švedska akademija znanosti · Poglej več »
Kremeljski arzenal
Kremeljski arzenal (rusko: Арсенал Московского Кремля) je nekdanja orožarna, zgrajena v okviru Moskovskega kremlja v Rusiji.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Kremeljski arzenal · Poglej več »
Kunstkamera
Kunstkamera (rusko: Кунсткамера) je prvi muzej v Rusiji.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Kunstkamera · Poglej več »
Kvadratura kroga
Krog in kvadrat z enako ploščino Kvadratúra króga je znan problem klasične geometrije.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Kvadratura kroga · Poglej več »
Leonhard Euler
Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Leonhard Euler · Poglej več »
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Luna · Poglej več »
Lunini kraterji
plovila Lunar Orbiter 1. Okrog njega je vidno več manjših kraterjev. Apolla 11. Tycho, posnetek robotskega plovila Lunar Reconnaissance Orbiter Lúnini kráterji so udarni kraterji na Zemljini Luni.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Lunini kraterji · Poglej več »
Manjšalnica
Manjšálnica ali pomanjševálnica (tudi pománjšanka) je v jezikoslovju beseda, ki izraža pomanjšanje.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Manjšalnica · Poglej več »
Maria Gaetana Agnesi
Maria Gaetana Agnesi, italijanska matematičarka, filozofinja in jezikoslovka, * 16. maj 1718, Milano, dežela Habsburške krone, Italija, † 9. januar 1799, Milano.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Maria Gaetana Agnesi · Poglej več »
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Masa · Poglej več »
Matematična analiza
Matemátična analíza (starogrško: análysis - rešitev) je skupno ime za matematične discipline, ki temeljijo na pojmih limite in konvergence, ter ki preučujejo povezane pojme, kot so zveznost, integral, odvod in transcendentna funkcija.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Matematična analiza · Poglej več »
Matematična fizika
verjetnostnimi amplitudami (desno). Matemátična fízika se nanaša na razvoj matematičnih znanstvenih metod za uporabo v fiziki in je teorija matematičnih modelov pri raziskovanju fizikalnih pojavov.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Matematična fizika · Poglej več »
Matematični dokaz
language.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Matematični dokaz · Poglej več »
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Matematika · Poglej več »
Mednarodna astronomska zveza
Mednarodna astronomska zveza (kratica IAU;, kratica UAI) združuje nacionalna združenja astronomov celega sveta.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Mednarodna astronomska zveza · Poglej več »
Mehanika
Mehánika (mehaniké), tudi klásična mehánika, kadar želimo poudariti razlikovanje od kvantne ali relativistične mehanike, je veja fizike, ki obravnava gibanje in mirovanje teles ter gibanje le-teh pod vplivom sil.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Mehanika · Poglej več »
Mihail Vasiljevič Ostrogradski
Mihail Vasiljevič Ostrogradski (Mihajlo Vasiljovič Ostrogradski), ruski matematik, mehanik in fizik ukrajinsko kozaškega rodu, * 24. september (12. september, ruski koledar) 1801, vas Pašenivka, Kobeljakški ujezd, Poltavska gubernija, Ruski imperij (sedaj Kozelščinski rajon, Poltavska oblast, Ukrajina), † 1. januar (20. december) 1862 (1861), Poltava, Ruski imperij (sedaj Ukrajina).
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Mihail Vasiljevič Ostrogradski · Poglej več »
Moskva
Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Moskva · Poglej več »
Navor
Navòr (starejša izraza vrtílni momènt in rotacíjski momènt) (oznaka M) je v fiziki količina, ki nastopa pri kroženju točkastega telesa in vrtenju togega telesa.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Navor · Poglej več »
Nebesna mehanika
Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Nebesna mehanika · Poglej več »
Nica
Opatija Saint Pons Observatorij nad Nico Nica (francosko Nice, v lokalnem narečju Nissa, standardno okcitansko Niça, italijansko Nizza) je mesto in občina v jugovzhodni francoski regiji Provansa-Alpe-Azurna obala in prefektura v departmaju Alpes-Maritimes, katerega upravno središče je.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Nica · Poglej več »
Nihalo
Lego ovire je moč spreminjati. Na spodnjem delu stojala je lesena plošča z vrisanimi tirnicami nihajoče uteži pri različnih legah ovirehttp://www2.arnes.si/~kvidma2/Ucila_GJV/index.html Gimnazija Jurija Vege, Idrija Nihálo je telo, sposobno nihati.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Nihalo · Poglej več »
Nikolaj Jegorovič Žukovski
Nikolaj Jegorovič Žukovski, ruski matematik in fizik, * 17. januar (5. januar, ruski koledar) 1847, vas Orehovo južno od Vladimirja, Vladimirska gubernija, Ruski imperij, † 17. marec 1921, Moskva.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Nikolaj Jegorovič Žukovski · Poglej več »
Očetje in sinovi
Očetje in sinovi (rusko Отцы и дети) je realistični roman ruskega pisatelja Ivana Sergejeviča Turgenjeva iz leta 1862.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Očetje in sinovi · Poglej več »
Optika
Cyclopaedia'' disperzija Óptika (óptiké - videz, podoba) je veja fizike, ki se ukvarja z značilnostmi in obnašanjem svetlobe ter z interakcijo med svetlobo in snovjo.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Optika · Poglej več »
Pafnuti Lvovič Čebišov
Pafnuti Lvovič Čebišov, ruski matematik in mehanik, * 14. maj 1821, Okatovo, Kalužanska gubernija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 26. november 1894, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Pafnuti Lvovič Čebišov · Poglej več »
Pariška komuna
Pariška komuna, ki je obstajala od 26.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Pariška komuna · Poglej več »
Pierre-Simon Laplace
Markiz Pierre-Simon de Laplace, francoski matematik, fizik, astronom in filozof, * 23. marec 1749, Beaumont-en-Auge, Calvados, Normandija, Francija, † 5. marec 1827, Pariz, Francija.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Pierre-Simon Laplace · Poglej več »
Pisatelj
Ernesta Hemingwayja iz leta 1939. Pisátelj je človek, ki piše romane, povesti, novele.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Pisatelj · Poglej več »
Poljaki
Poljaki so slovanski narod, ki živi predvsem na Poljskem in govori poljščino.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Poljaki · Poglej več »
Potenčna vrsta
Poténčna vŕsta (ene spremenljivke) je v matematiki neskončna vrsta oblike: kjer je an koeficient n-tega člena, a konstanta in x neodvisna spremenljivka okrog a. Vrsta po navadi nastane kot Taylorjeva vrsta kakšne znane funkcije.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Potenčna vrsta · Poglej več »
Potencial
Potenciál je skalarna fizikalna količina, ki se jo v vektorski analizi lahko kot skalarno polje pripiše nekaterim vrstam vektorskega polja.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Potencial · Poglej več »
Povest
Prva izdaja povesti ''Sreča v nesreči'' iz leta 1836 Povest je daljše (srednje dolgo), večinoma prozno literarno delo, ki je umetniško manj pomembno.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Povest · Poglej več »
Prečrkovanje cirilice
Prečrkovánje cirílice, mišljeno kot prečrkovanje ali transliteracija v latinico, je zamenjava cirilskih črk z latinskimi.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Prečrkovanje cirilice · Poglej več »
Precesija
Gibanje vrtavke: ''P'' – precesija, ''N'' – nutacija, ''R'' – rotacija ali vrtenje. Precesija giroskopa precesije enakonočij. Precesíja je način gibanja osno simetrične vrtavke (na primer giroskopa) pod vplivom zunanjega navora, denimo takrat, ko vrtavka ni podprta v težišču.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Precesija · Poglej več »
Presek (revija)
Presèk je poljudnoznanstvena revija, namenjena mladim matematikom, fizikom, astronomom in računalnikarjem.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Presek (revija) · Poglej več »
Prostostna stopnja (mehanika)
Prostóstna stòpnja je neodvisna možnost gibanja telesa.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Prostostna stopnja (mehanika) · Poglej več »
Pskovska oblast
Pskovska oblast je oblast v Rusiji v Severozahodnem federalnem okrožju.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Pskovska oblast · Poglej več »
Robert Wilhelm Bunsen
Robert Wilhelm Eberhard Bunsen, nemški kemik in fizik, * 31. marec 1811, Göttingen, Vestfalija, Nemčija, † 16. avgust 1899, Heidelberg, Baden.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Robert Wilhelm Bunsen · Poglej več »
Romi
Romi so etnična skupina, ki živi predvsem v evropskih državah Španije, Romunije, Francije, Bolgarije, Madžarske, Grčije, Rusije, Italije, Srbije, Združenega kraljestva, Slovaške, Nemčije, Severne Makedonije, Ukrajine in Portugalske, tudi Slovenije; in deloma izven Evrope: ZDA, Braziliji, Turčiji in Mehiki.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Romi · Poglej več »
Rubelj
Prva stran bankovca za 1 rubelj iz leta 1961 Rúbelj je uradna denarna valuta Ruske federacije (ruski rubelj) in Belorusije (beloruski rubelj), bil pa je tudi denarna enota Sovjetske zveze (sovjetski rubelj).
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Rubelj · Poglej več »
Rusi
Rúsi (rusko ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so vzhodnoslovanski narod, ki živi v Rusiji in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Rusi · Poglej več »
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Rusija · Poglej več »
Ruska književnost
Otoku Vasiljevski v Sankt Peterburgu Rúska knjižévnost se nanaša na književnost Rusije ali njenih izseljencev in na književnost v ruskem jeziku več neodvisnih narodov, ki so bili nekoč del Rusije ali Sovjetske zveze.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Ruska književnost · Poglej več »
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Ruski imperij · Poglej več »
Ruski pravopis
Rúski pravopís (rusko правописание, орфография) obsega izgovarjavo in rabo ločil (interpunkcijo, пунктуация).
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Ruski pravopis · Poglej več »
Saturnovi obroči
Posnetek osvetljene strani najvažnejših Saturnovih obročev. Med obročema A in B je lepo vidna Cassinijeva ločnica. Satúrnove obróče sestavlja skupina istosrediščnih obročev, ki v ekvatorialni ravnini obdajajo planet Saturn v obliki tankega ploščatega diska.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Saturnovi obroči · Poglej več »
Simetrija
Simetríja je lastnost geometrijskih likov, teles, enačb in drugih takšnih predmetov.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Simetrija · Poglej več »
Sinus
Sinus je lahko.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Sinus · Poglej več »
Sofija (ime)
Sofija je žensko osebno ime.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Sofija (ime) · Poglej več »
Sonja
Sonja je žensko osebno ime.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Sonja · Poglej več »
Središče za male planete
Središče za male planete (tudi MPC ali) deluje v okviru Smithsonovega astrofizikalnega observatorija (SAO ali Smithsonian Astrophysical Observatory), ki je del Harvard-Smithsonovega astrofizikalnega središča (CfA ali Harvard–Smithsonian Center for Astrophysics), skupaj z Observatorijem Harvardovega kolidža (HCO ali Harvard College Observatory).
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Središče za male planete · Poglej več »
Stockholm
Stockholm je glavno mesto Švedske, ki leži na vzhodni obali Baltika ob vhodu v jezero Mälaren.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Stockholm · Poglej več »
Tangenta
Tangenta na graf funkcije Tangénta (tudi dotikálnica) je v matematiki premica, ki se dani krivulji v okolici dane točke najbolj prilega.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Tangenta · Poglej več »
Težišče
Trikotnik s težiščnicami in težiščem Težíšče je v fiziki točka telesa, na katero je navor sile teže enak nič.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Težišče · Poglej več »
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Težnost · Poglej več »
Telo (fizika)
Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Telo (fizika) · Poglej več »
Thomas Henry Huxley
Thomas Henry Huxley, PRS, angleški biolog, * 4. maj 1825, Ealing, Middlesex, Anglija, † 29. junij 1895, Eastbourne, Sussex.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Thomas Henry Huxley · Poglej več »
Togo telo
Tógo teló je v fiziki idealizacija končnorazsežnega trdnega telesa, pri kateri se zanemari deformacijo in privzame, da se razdalja med poljubnima izbranima točkama telesa ne spreminja, tudi če nanj delujejo zunanje sile.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Togo telo · Poglej več »
Trigonometrična funkcija
Trigonométrične (trigonometríjske) ali kótne fúnkcije so pomembne matematične funkcije.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Trigonometrična funkcija · Poglej več »
Udarni krater
Luni. Udarni krater (tudi astroblem ali kar krater) je krožna ali ovalna depresija na površju, običajno na planetu, naravnem satelitu, asteroidu ali drugemu nebesnemu telesu, ki je nastala s trkom manjšega telesa meteorja s površjem.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Udarni krater · Poglej več »
Univerza Friedricha Schillerja v Jeni
Pečat univerze Univerza Friedricha Schillerja v Jeni (kratica FSU) je javna univerza s sedežem v mestu Jena v nemški zvezni deželi Turingija.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Univerza Friedricha Schillerja v Jeni · Poglej več »
Univerza na Dunaju
Univerza na Dunaju je javna univerza s sedežem na Dunaju (Avstrija) in najstarejša univerza v nemško govorečem svetu, če se odšteje Karlovo univerzo v Pragi, ki je bila včasih delno nemško govoreča, in s približno 88.000 študenti tudi največja.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Univerza na Dunaju · Poglej več »
Univerza v Bologni
Univerza v Bologni, uradno Alma Mater Studiorum - Università di Bologna, je po raznih virih najstarejša univerza v Evropi.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Univerza v Bologni · Poglej več »
Univerza v Göttingenu
Univerza v Göttingenu (tudi Georgia Augusta) je univerza v Göttingenu (Nemčija), ki jo je leta 1734 ustanovil Jurij II. Britanski, kralj Velike Britanije in elektor Hannovra.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Univerza v Göttingenu · Poglej več »
Univerza v Heidelbergu
Univerzitetna knjižnica, simbol Univerze v Heidelbergu. ''Alte Universität'', delo Johanna Adama Breuniga, je sedež rektorja Univerza v Heidelbergu je univerza s sedežem v Heidelbergu v nemški zvezni deželi deželi Baden-Württemberg.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Univerza v Heidelbergu · Poglej več »
Vasiljevski otok
Vasiljevski otok (Vasíl'evskij óstrov) je otok v Sankt Peterburgu, Rusija, na meji z rekama Velika Nevka in Mala Nevka (v delti reke Neve) na jugu in severovzhodu ter ob Finskem zalivu na zahodu.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Vasiljevski otok · Poglej več »
Vilna
Vilna (litovsko Vilnius), glej tudi druga imena) je glavno mesto Litve in obenem njeno največje mesto s 580.000 prebivalci (2020). Širše funkcijsko mestno območje Vilne pa šteje preko 700.000 ljudi ali četrtino prebivalstva Litve. Vilna, ki leži na jugovzhodu Litve, je drugo največje mesto v baltskih državah (za Rigo). Je sedež litovske vlade in drugih vrhovnih organov oblasti Litve, Univerze ter okrožja Vilna. Znana je po arhitekturi v svojem Starem mestu, ki je bila leta 1994 vpisana n seznam Unescove svetovne dediščine. Pred drugo svetovno vojno je bila Vilna eno največjih judovskih središč v Evropi. Judovski vpliv je povzročil, da so mesto leta 1812 opisovali kot 'Litovski Jeruzalem', Napoleon pa ga je imenoval 'Severni Jeruzalem'. Leta 2009 je bila Vilna evropska prestolnica kulture, skupaj z avstrijskim mestom Linz.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Vilna · Poglej več »
Virusna pljučnica
Virusna pljučnica je pljučnica (vnetje pljuč), ki jo povzroča virusna okužba.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Virusna pljučnica · Poglej več »
Vrtavka
Vrtavka Gibanje vrtavke: ''P'' – precesija, ''N'' – nutacija in ''R'' – vrtenje. Japonska vrtavka Vrtávka je otroška igrača, narejena tako, da se ob hitrem zasuku enakomerno vrti okrog svoje osi.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Vrtavka · Poglej več »
Vrtenje
Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Vrtenje · Poglej več »
Vrtilna količina
Vrtílna količína (navadno označena z veliko grško črko Γ, v angleški literaturi pa pogosto tudi z veliko latinično črko L) je fizikalna količina, ki nastopa pri kroženju in vrtenju teles.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Vrtilna količina · Poglej več »
Wikivir
Wikivir je spletna digitalna knjižnica, zgrajena s tehnologijo wiki, ki deluje kot sestrski projekt Wikipedije pod okriljem neprofitne Fundacije Wikimedia.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Wikivir · Poglej več »
YouTube
YouTube je priljubljena spletna stran za izmenjavo videoposnetkov, kjer jih uporabniki lahko pregledujejo, komentirajo in ocenjujejo.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in YouTube · Poglej več »
Zakonska zveza
Za katoliško poroko glej Cerkvena poroka Zakonska zveza je življenjska skupnost dveh odraslih ljudi, urejena z zakonom.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Zakonska zveza · Poglej več »
Zgodovina matematike
Stran iz al Hvarizmijeve ''Algebre'' iz leta 830 vozli, Larcov muzej, Lima, Peru Zgodovína matemátike je področje, ki se prvenstveno ukvarja z izvorom novih odkritij v matematiki in v manjši meri s standardnimi matematičnimi metodami in zapisi v preteklosti.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Zgodovina matematike · Poglej več »
Znanstvena revija
Univerze baskovske države Znanstvena revija je periodična publikacija, ki jo izdaja akademska ali druga znanstvena ustanova, v njej pa so objavljeni članki, ki opisujejo nova znanstvena odkritja, zaradi česar so bistvenega pomena za napredek znanosti.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Znanstvena revija · Poglej več »
Znanstvenik
Znanstvenik se ukvarja z znanostjo in pri tem uporablja znanstvene metode.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in Znanstvenik · Poglej več »
10. februar
10.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in 10. februar · Poglej več »
15. januar
15.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in 15. januar · Poglej več »
1850
1850 (MDCCCL) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in 1850 · Poglej več »
1891
1891 (MDCCCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: Sofja Vasiljevna Kovalevska in 1891 · Poglej več »
Preusmerja sem:
Sofija Kovalevska, Sofija Kovalevskaja, Sofija Vasiljevna Kovalevska, Sofja Kovalevska, Sophie Kowalevski, Sophie Kowalevsky.
