Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Mihail Vasiljevič Ostrogradski

Index Mihail Vasiljevič Ostrogradski

Mihail Vasiljevič Ostrogradski (Mihajlo Vasiljovič Ostrogradski), ruski matematik, mehanik in fizik ukrajinsko kozaškega rodu, * 24. september (12. september, ruski koledar) 1801, vas Pašenivka, Kobeljakški ujezd, Poltavska gubernija, Ruski imperij (sedaj Kozelščinski rajon, Poltavska oblast, Ukrajina), † 1.

Kazalo

  1. 104 odnosi: Adrien-Marie Legendre, Aleksander Mihajlovič Ljapunov, Algebra, Ameriška akademija umetnosti in znanosti, André-Marie Ampère, Augustin Louis Cauchy, École polytechnique, Carl Friedrich Gauss, Carl Gustav Jakob Jacobi, Collège de France, Diferencialna enačba, Dinamika, Divergenca, Doktorat, Elektrika, Energija, Eugène Charles Catalan, Filozofija, Fizik, Francoska akademija znanosti, Francoska književnost, Geometrija, George Green, Gibanje, Infinitezimalni račun, Integral, Jacques Charles François Sturm, Jacques Philippe Marie Binet, Joseph Fourier, Joseph-Louis de Lagrange, Julijanski koledar, Julijska revolucija, Klasična mehanika, Krožna funkcija, Kvantna fluktuacija, Lagrangeeva funkcija, Legendrova transformacija, Leonhard Euler, Logaritem, Louis Poinsot, Magnetizem, Matematična analiza, Matematična fizika, Matematični dokaz, Matematika, Mehanik, Mehanika, Molière, Načelo najmanjše akcije, Naravoslovje, ... Razširi indeks (54 več) »

Adrien-Marie Legendre

Adrien-Marie Legendre, francoski matematik, * 18. september 1752, Pariz, Francija, † 10. januar 1833, Pariz.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Adrien-Marie Legendre

Aleksander Mihajlovič Ljapunov

Aleksander Mihajlovič Ljapunov, ruski matematik, mehanik in fizik, * 6. junij 1857, Jaroslavelj, Ruski imperij (danes Rusija), † 3. november 1918, Odesa, RSFSR (sedaj Ukrajina).

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Aleksander Mihajlovič Ljapunov

Algebra

Algebra in (Al-džebr, dobesedno »združevanje razbitih delov«) je matematična disciplina, ki se, podobno kot geometrija, matematična analiza in teorija števil, šteje za bistveno nit preučevanja matematike.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Algebra

Ameriška akademija umetnosti in znanosti

Sedež akademije v Cambridgeu, Massachusetts, ZDA Ameriška akademija umetnosti in znanosti s sedežem v mestu Cambridge, Massachusetts, ZDA, je akademska ustanova, katere cilj je »gojiti vsa področja umetnosti in znanosti«.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Ameriška akademija umetnosti in znanosti

André-Marie Ampère

André-Marie Ampère, francoski fizik in matematik, * 20. januar 1775, Poleymieux-au-Mont-d'Or pri Lyonu, Rhone, Francija, † 10. junij 1836, Marseille, Francija.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in André-Marie Ampère

Augustin Louis Cauchy

Baron Augustin Louis Cauchy, francoski inženir in matematik, * 21. avgust 1789, Pariz, Francija, † 23. maj 1857, Sceaux, Seine, Francija.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Augustin Louis Cauchy

École polytechnique

267px École polytechnique (znana tudi kot Polytechnique ali l'X) je ena najbolj prestižnih in selektivnih visokih šol v Franciji.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in École polytechnique

Carl Friedrich Gauss

Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Carl Friedrich Gauss

Carl Gustav Jakob Jacobi

Carl Gustav Jakob Jacobi, nemški matematik, * 10. december 1804, Potsdam, Nemčija, † 18. februar 1851, Berlin.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Carl Gustav Jakob Jacobi

Collège de France

Collège de France (Francoski kolegij) je prestižna javna visokošolska ustanova, ena od t. i. Grands établissements s sedežem v 5.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Collège de France

Diferencialna enačba

Diferenciálna enáčba je v matematiki enačba neznane funkcije ene ali več spremenljivk, ki povezuje njene vrednosti z njenimi prvimi ali višjimi odvodi.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Diferencialna enačba

Dinamika

Dinamika je veja mehanike, ki obravnava gibanje teles.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Dinamika

Divergenca

Divergenca vektorskega polja \mathbf.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Divergenca

Doktorat

Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Doktorat

Elektrika

Strela je ena najbolj dramatičnih pojavov, povezanih z elektriko Eléktrika je navadno sopomenka za električni naboj, lastnost nekaterih osnovnih delcev (npr. elektron ali proton), da nanje deluje električno polje, kot tudi, da sami ustvarjajo okoli sebe električno polje, kar vodi v privlačne ali odbojne sile med njimi.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Elektrika

Energija

Energíja je sestavljena fizikalna količina.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Energija

Eugène Charles Catalan

Eugène Charles Catalan, belgijski matematik, * 30. maj 1814, Brugge (Bruges), Belgija, † 14. februar 1894, Liege, Belgija.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Eugène Charles Catalan

Filozofija

Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Filozofija

Fizik

Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Fizik

Francoska akademija znanosti

Ludvika XIV. v Akademiji leta 1671 Francoska akademija znanosti je znanstveno društvo, ki ga je leta 1666 ustanovil francoski kralj Ludvik XIV. na pobudo Jean-Baptistea Colberta, da bi spodbujalo in ščitilo duh francoskega znanstvenega raziskovanja.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Francoska akademija znanosti

Francoska književnost

Francoska književnost zajame celoto književnosti avtorjev, ki pišejo v francoščini oz.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Francoska književnost

Geometrija

Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Geometrija

George Green

George Green, angleški matematik in fizik, * 14. julij 1793, Sneinton, grofija Nottinghamshire, Anglija, † 31. maj 1841, Sneinton.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in George Green

Gibanje

Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Gibanje

Infinitezimalni račun

Infinitezimálni račún je področje matematične analize, ki preučuje zlasti naslednja področja.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Infinitezimalni račun

Integral

Integral ''f''(''x'') od ''a'' do ''b'' je površina področja med abscisno (x) osjo in krivuljo ''y''.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Integral

Jacques Charles François Sturm

Jacques Charles François Sturm, francoski matematik, * 29. september 1803, † 15. december 1855.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Jacques Charles François Sturm

Jacques Philippe Marie Binet

Jacques Philippe Marie Binet, francoski matematik, astronom in fizik, * 2. februar 1786, Rennes, Bretanija, Francija, † 12. maj 1856, Pariz, Francija.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Jacques Philippe Marie Binet

Joseph Fourier

Jean-Baptiste Joseph Fourier, francoski fizik in matematik, * 21. marec 1768, Auxerre, Burgundija, Francija, † 16. maj 1830, Pariz, Francija.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Joseph Fourier

Joseph-Louis de Lagrange

Grof Joseph-Louis de Lagrange (rojen Giuseppe Lodovico Lagrangia), italijansko-francoski plemič, matematik, astronom in mehanik, * 25. januar 1736, Torino, Piemont, Italija, † 10. april 1813, Pariz, Francija.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Joseph-Louis de Lagrange

Julijanski koledar

Julijánski koledár je oblika koledarja, ki temelji na tropskem letu (Sončevo leto) in se imenuje po Gaju Juliju Cezarju.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Julijanski koledar

Julijska revolucija

Svoboda vodi ljudstvo (''La Liberté guidant le peuple)'' Francoska revolucija iz leta 1830, bolje poznana kot julijska revolucija, druga francoska revolucija ali pa Trois Glorieuses (trije veličastni), je vodila do padca francoskega burbonskega monarha Karla X. in do vzpona njegovega bratranca, Ludvika-Filipa I., ki ga je podobna usoda doletela 18 let kasneje.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Julijska revolucija

Klasična mehanika

gibanja projektila je del klasične mehanike. Klasična mehanika je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje makroskopskih predmetov, od izstrelkov do delov strojev in astronomskih teles, kot so vesoljska plovila, planeti, zvezde in galaksije.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Klasična mehanika

Krožna funkcija

Króžne fúnkcije (tudi ciklométrične fúnkcije) so inverzi trigonometrijskih funkcij.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Krožna funkcija

Kvantna fluktuacija

spontanega parametričnega sipanja (SPDC). Kvántna fluktuácija (fluktuácija vákuumskega stánja ali vákuumska fluktuácija) je v kvantni mehaniki trenutna sprememba količine energije v točki prostora, ki ga opisuje Heisenbergovo načelo nedoločenosti.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Kvantna fluktuacija

Lagrangeeva funkcija

Lagrangeeva fúnkcija (tudi lagranžijan ali Lagrangiana) je v fiziki funkcija, izbrana tako, da zajame celoten sistem (telo ali sistem teles).

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Lagrangeeva funkcija

Legendrova transformacija

Legendrova transformácija je v matematiki dvočlena involucijska aritmetična operacija, s katero lahko izrazimo funkcijo z drugo množico spremenljivk.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Legendrova transformacija

Leonhard Euler

Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Leonhard Euler

Logaritem

Grafi funkcij \ln x\, (modra), \log x\, (rdeča) in \log_1/2 x\, (vijolična) Logaritem števil 0-10. Na ''x''-osi so argumenti logaritmov, na ''y''-osi so vrednosti po enačbi y.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Logaritem

Louis Poinsot

Louis Poinsot, francoski matematik in fizik, * 3. januar 1777, Clermont-en-Beauvaisis, Francija, † 5. december 1859, Pariz.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Louis Poinsot

Magnetizem

Magnetízem je fizikalni pojav, s katerim nekatere snovi delujejo z odbojno ali privlačno silo na druge snovi.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Magnetizem

Matematična analiza

Matemátična analíza (starogrško: análysis - rešitev) je skupno ime za matematične discipline, ki temeljijo na pojmih limite in konvergence, ter ki preučujejo povezane pojme, kot so zveznost, integral, odvod in transcendentna funkcija.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Matematična analiza

Matematična fizika

verjetnostnimi amplitudami (desno). Matemátična fízika se nanaša na razvoj matematičnih znanstvenih metod za uporabo v fiziki in je teorija matematičnih modelov pri raziskovanju fizikalnih pojavov.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Matematična fizika

Matematični dokaz

language.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Matematični dokaz

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Matematika

Mehanik

Mehanik je znanstvenik, ki največ deluje in proučuje na področju mehanike.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Mehanik

Mehanika

Mehánika (mehaniké), tudi klásična mehánika, kadar želimo poudariti razlikovanje od kvantne ali relativistične mehanike, je veja fizike, ki obravnava gibanje in mirovanje teles ter gibanje le-teh pod vplivom sil.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Mehanika

Molière

Jean-Baptiste Poquelin, bolj znan pod umetniškim imenom Molière (po slovensko), francoski klasicistični dramatik in pisatelj, * 15. januar 1622, Pariz, Francija, † 17. februar 1673, Pariz.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Molière

Načelo najmanjše akcije

Načèlo najmánjše ákcije, kjer akcijo sestavlja zmnožek mase m, hitrosti v in poti s telesa, je prvi opredelil Pierre-Louis Moreau de Maupertuis.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Načelo najmanjše akcije

Naravoslovje

Naravoslovne vede raziskujejo fizično, nečloveško podobo naravnega sveta.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Naravoslovje

Nebesna mehanika

Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Nebesna mehanika

Neevklidska geometrija

Neevklidska geometrija je geometrija, ki sloni na drugačnih aksiomih kot običajna evklidska geometrija.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Neevklidska geometrija

Nestabilnost

Nèstabílnost v sistemih je v splošnem označena za učinke ali notranja stanja, ki narastejo brez mej.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Nestabilnost

Ničla funkcije

Graf kvadratne funkcije, ki ima dve ničli Ničla funkcije f je v matematiki tisto število x, pri katerem je vrednost funkcije f enaka 0.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Ničla funkcije

Nikolaj Ivanovič Lobačevski

Nikolaj Ivanovič Lobačevski (tudi (nepravilno) Lobačevskij, rusko Никола́й Ива́нович Лобаче́вский), ruski matematik, * 1. december (20. november, ruski koledar) 1792, Nižni Novgorod, Rusija, † 24. februar (12. februar) 1856, Kazan, Rusija.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Nikolaj Ivanovič Lobačevski

Nikolaj Jegorovič Žukovski

Nikolaj Jegorovič Žukovski, ruski matematik in fizik, * 17. januar (5. januar, ruski koledar) 1847, vas Orehovo južno od Vladimirja, Vladimirska gubernija, Ruski imperij, † 17. marec 1921, Moskva.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Nikolaj Jegorovič Žukovski

Oliver Heaviside

Oliver Heaviside, FRS, angleški matematik, fizik in elektrotehnik, * 18. maj 1850, Camden Town, London, Anglija, † 3. februar 1925, Paignton pri Torquayu, grofija Devon, Anglija.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Oliver Heaviside

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo

Organizácija Zdrúženih národov za izobraževánje, znánost in kultúro (UNESCO - iz angleškega poimenovanja: United Nations Educational, Scientific and Cultural Organisation) je specializirana agencija znotraj Organizacije združenih narodov, ki je bila ustanovljena 16.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo

Pafnuti Lvovič Čebišov

Pafnuti Lvovič Čebišov, ruski matematik in mehanik, * 14. maj 1821, Okatovo, Kalužanska gubernija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 26. november 1894, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Pafnuti Lvovič Čebišov

Pierre Corneille

Pierre Corneille, francoski dramatik in pesnik, * 6. junij 1606, Rouen, † 1. oktober 1684, Pariz.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Pierre Corneille

Pierre-Simon Laplace

Markiz Pierre-Simon de Laplace, francoski matematik, fizik, astronom in filozof, * 23. marec 1749, Beaumont-en-Auge, Calvados, Normandija, Francija, † 5. marec 1827, Pariz, Francija.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Pierre-Simon Laplace

Plavanje

Plavanje je samostojni ali ekipni šport, ki zahteva uporabo celotnega telesa za premikanje skozi vodo.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Plavanje

Ploskev

kroglo, se imenuje sfera Ploskev kot graf funkcije dveh spremenljivk Plôskev (zelo redko plôskva) v geometriji pomeni dvorazsežno tvorbo v trirazsežnem (ali večrazsežnem) prostoru.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Ploskev

Poissonova enačba

Poissonova enáčba (imenovana tudi enačba teorije potenciala) je v matematiki parcialna diferencialna enačba 2.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Poissonova enačba

Pojav

Pojáv je strokovni izraz za opazovani dogodek.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Pojav

Polinom

Polinóm, mnogočlénik ali veččlenik stopnje n, je linearna kombinacija potenc z nenegativnimi celimi eksponenti.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Polinom

Polkovnik

Polkovnik (Colonel; Oberst) je visoki častniški čin, ki po navadi poveljuje polku oz.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Polkovnik

Poltava

Poltava je mesto na severovzhodu Ukrajine, prometno križišče, upravno središče Poltavskega rajona in Poltavski oblasti.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Poltava

Poltavska oblast

Poltavska oblast je oblast v osrednji Ukrajini.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Poltavska oblast

Prenos toplote

Prenos toplôte je spontan prenos toplotne energije z mesta z višjo temperaturo na mesto z nižjo temperaturo.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Prenos toplote

Prostostna stopnja (mehanika)

Prostóstna stòpnja je neodvisna možnost gibanja telesa.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Prostostna stopnja (mehanika)

Protiprimer

Prótiprimér je v logiki in še posebej v njeni uporabi v matematiki in filozofiji izjema od predlaganega splošnega pravila.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Protiprimer

Racionalna funkcija

Rácionalna fúnkcija je v matematiki funkcija v obliki ulomka, ki ima v števcu in imenovalcu polinom.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Racionalna funkcija

Rusi

Rúsi (rusko ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so vzhodnoslovanski narod, ki živi v Rusiji in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Rusi

Ruska književnost

Otoku Vasiljevski v Sankt Peterburgu Rúska knjižévnost se nanaša na književnost Rusije ali njenih izseljencev in na književnost v ruskem jeziku več neodvisnih narodov, ki so bili nekoč del Rusije ali Sovjetske zveze.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Ruska književnost

Ruski imperij

Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Ruski imperij

Sferoid

Nastanek sploščenega sfreroida. Elipsa se vrti okrog krajše osi. Sferoid je ploskev drugega reda, ki se jo dobi z vrtenjem elipse okrog ene izmed njenih glavnih (velika in mala os) osi.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Sferoid

Siméon-Denis Poisson

Baron Siméon-Denis Poisson, francoski fizik, matematik in geometer, * 21. junij 1781, Pithiviers, departma Loiret, Francija, † 25. april 1840, Sceaux pri Parizu.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Siméon-Denis Poisson

Sorbona

Pročelje sedeža Sorbonne Nouvelle Sorbona je ime povezano z zgodovinsko univerzo v Parizu, glavnem mestu Francije.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Sorbona

Taras Ševčenko

Taras Grigorovič Ševčenko (Тара́с Григо́рович Шевче́нко), ukrajinski pesnik, pisatelj, umetnik, politik in tudi folklorist ter etnograf,* 9. marec 1814, † 10. marec 1861.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Taras Ševčenko

Težnost

Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Težnost

Tekočina

Tekočína (tudi flúid) je skupno ime za podmnožico faz snovi, ki zajema kapljevine in pline, v posplošenem smislu pa lahko med tekočine uvrščamo tudi plazmo in plastične trdnine.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Tekočina

Telo (fizika)

Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Telo (fizika)

Teologija

Sv. Avguštin iz Hipona (354-430), latinski teolog, cerkveni oče, cerkveni pisatelj in filozof iz Severne Afrike. Njegova dela imajo še danes velik vpliv na zahodno krščansko teologijo. Teologija je veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega. Sopomenka besede je tudi bogoslovje.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Teologija

Teorija števil

Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Teorija števil

Toplota

Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Toplota

Ukrajina

Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Ukrajina

Ukrajinci

Ukrajinci so vzhodnoslovanski narod, ki živi na območju današnje Ukrajine; pomembne manjšine pa so v sosednjih državah (Rusija, Belorusija, Poljska, Moldavija, Romunija, Madžarska) ter drugje (ZDA, Kanada).

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Ukrajinci

Ukrajinska grivna

Ukrajinska grivna (znak ₴, koda UAH) je uradna valuta Ukrajine.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Ukrajinska grivna

Ulomek

Ulómek je v matematiki zapis oblike \frac (ali tudi a/b) pri čemer sta a in b celi števili in je b različen od 0.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Ulomek

Uporabna matematika

letalskega krila Uporábna matemátika je veja matematike, ki se ukvarja z matematičnimi tehnikami v uporabi matematičnega znanja na drugih področjih, kot je na primer tehniška matematika.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Uporabna matematika

Valovanje

vodi Valovánje je širjenje motnje, navadno sinusnega nihanja, v sredstvu ali v polju.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Valovanje

Variacijski račun

Variacíjski račún je področje matematične analize, ki obravnava ekstreme določenih integralov.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Variacijski račun

Vektor (matematika)

točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Vektor (matematika)

Verjetnostni račun

Verjétnostni ráčun je matematična disciplina, ki preučuje verjetnost, da se zgodi naključni dogodek.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Verjetnostni račun

Viktor Jakovljevič Bunjakovski

Viktor Jakovljevič Bunjakovski, ruski matematik Ukrajinskega porekla, * 15. december (3. december, ruski koledar) 1804, Bar, Podolska gubernija, Ruski imperij (sedaj Viniška oblast, Ukrajina), † 12. december (30. november), 1889, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Viktor Jakovljevič Bunjakovski

Visarjon Belinski

Visarjón Grigórjevič Belínski, ruski mislec, pisatelj, literarni kritik, publicist in filozof, * 11. junij (30. maj, Julijanski koledar) 1811, trdnjava Sveaborg, Velika finska kneževina (sedaj Suomenlinna, Finska), † 7. junij (26. maj) 1848, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Visarjon Belinski

Vojaški čini

Vojaški čini označujejo rang/položaj v vojaški hierarhiji, na katerega se navezujejo dolžnosti, odgovornost in pravice pripadnika oboroženih sil.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Vojaški čini

William Rowan Hamilton

Sir William Rowan Hamilton, irski matematik, fizik in astronom, * 4. avgust 1805, Dublin, Irska, † 2. september 1865, Dublin.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in William Rowan Hamilton

Zakonska zveza

Za katoliško poroko glej Cerkvena poroka Zakonska zveza je življenjska skupnost dveh odraslih ljudi, urejena z zakonom.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Zakonska zveza

1. januar

1.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in 1. januar

1801

1801 (MDCCCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in 1801

1862

1862 (MDCCCLXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in 1862

24. september

24.

Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in 24. september

Prav tako znan kot Mihail Ostrogradski, Mihajlo Ostrogradski, Mihajlo Vasiljovič Ostrogradski.

, Nebesna mehanika, Neevklidska geometrija, Nestabilnost, Ničla funkcije, Nikolaj Ivanovič Lobačevski, Nikolaj Jegorovič Žukovski, Oliver Heaviside, Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, Pafnuti Lvovič Čebišov, Pierre Corneille, Pierre-Simon Laplace, Plavanje, Ploskev, Poissonova enačba, Pojav, Polinom, Polkovnik, Poltava, Poltavska oblast, Prenos toplote, Prostostna stopnja (mehanika), Protiprimer, Racionalna funkcija, Rusi, Ruska književnost, Ruski imperij, Sferoid, Siméon-Denis Poisson, Sorbona, Taras Ševčenko, Težnost, Tekočina, Telo (fizika), Teologija, Teorija števil, Toplota, Ukrajina, Ukrajinci, Ukrajinska grivna, Ulomek, Uporabna matematika, Valovanje, Variacijski račun, Vektor (matematika), Verjetnostni račun, Viktor Jakovljevič Bunjakovski, Visarjon Belinski, Vojaški čini, William Rowan Hamilton, Zakonska zveza, 1. januar, 1801, 1862, 24. september.