Kazalo
104 odnosi: Adrien-Marie Legendre, Aleksander Mihajlovič Ljapunov, Algebra, Ameriška akademija umetnosti in znanosti, André-Marie Ampère, Augustin Louis Cauchy, École polytechnique, Carl Friedrich Gauss, Carl Gustav Jakob Jacobi, Collège de France, Diferencialna enačba, Dinamika, Divergenca, Doktorat, Elektrika, Energija, Eugène Charles Catalan, Filozofija, Fizik, Francoska akademija znanosti, Francoska književnost, Geometrija, George Green, Gibanje, Infinitezimalni račun, Integral, Jacques Charles François Sturm, Jacques Philippe Marie Binet, Joseph Fourier, Joseph-Louis de Lagrange, Julijanski koledar, Julijska revolucija, Klasična mehanika, Krožna funkcija, Kvantna fluktuacija, Lagrangeeva funkcija, Legendrova transformacija, Leonhard Euler, Logaritem, Louis Poinsot, Magnetizem, Matematična analiza, Matematična fizika, Matematični dokaz, Matematika, Mehanik, Mehanika, Molière, Načelo najmanjše akcije, Naravoslovje, ... Razširi indeks (54 več) »
Adrien-Marie Legendre
Adrien-Marie Legendre, francoski matematik, * 18. september 1752, Pariz, Francija, † 10. januar 1833, Pariz.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Adrien-Marie Legendre
Aleksander Mihajlovič Ljapunov
Aleksander Mihajlovič Ljapunov, ruski matematik, mehanik in fizik, * 6. junij 1857, Jaroslavelj, Ruski imperij (danes Rusija), † 3. november 1918, Odesa, RSFSR (sedaj Ukrajina).
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Aleksander Mihajlovič Ljapunov
Algebra
Algebra in (Al-džebr, dobesedno »združevanje razbitih delov«) je matematična disciplina, ki se, podobno kot geometrija, matematična analiza in teorija števil, šteje za bistveno nit preučevanja matematike.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Algebra
Ameriška akademija umetnosti in znanosti
Sedež akademije v Cambridgeu, Massachusetts, ZDA Ameriška akademija umetnosti in znanosti s sedežem v mestu Cambridge, Massachusetts, ZDA, je akademska ustanova, katere cilj je »gojiti vsa področja umetnosti in znanosti«.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Ameriška akademija umetnosti in znanosti
André-Marie Ampère
André-Marie Ampère, francoski fizik in matematik, * 20. januar 1775, Poleymieux-au-Mont-d'Or pri Lyonu, Rhone, Francija, † 10. junij 1836, Marseille, Francija.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in André-Marie Ampère
Augustin Louis Cauchy
Baron Augustin Louis Cauchy, francoski inženir in matematik, * 21. avgust 1789, Pariz, Francija, † 23. maj 1857, Sceaux, Seine, Francija.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Augustin Louis Cauchy
École polytechnique
267px École polytechnique (znana tudi kot Polytechnique ali l'X) je ena najbolj prestižnih in selektivnih visokih šol v Franciji.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in École polytechnique
Carl Friedrich Gauss
Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Carl Friedrich Gauss
Carl Gustav Jakob Jacobi
Carl Gustav Jakob Jacobi, nemški matematik, * 10. december 1804, Potsdam, Nemčija, † 18. februar 1851, Berlin.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Carl Gustav Jakob Jacobi
Collège de France
Collège de France (Francoski kolegij) je prestižna javna visokošolska ustanova, ena od t. i. Grands établissements s sedežem v 5.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Collège de France
Diferencialna enačba
Diferenciálna enáčba je v matematiki enačba neznane funkcije ene ali več spremenljivk, ki povezuje njene vrednosti z njenimi prvimi ali višjimi odvodi.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Diferencialna enačba
Dinamika
Dinamika je veja mehanike, ki obravnava gibanje teles.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Dinamika
Divergenca
Divergenca vektorskega polja \mathbf.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Divergenca
Doktorat
Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Doktorat
Elektrika
Strela je ena najbolj dramatičnih pojavov, povezanih z elektriko Eléktrika je navadno sopomenka za električni naboj, lastnost nekaterih osnovnih delcev (npr. elektron ali proton), da nanje deluje električno polje, kot tudi, da sami ustvarjajo okoli sebe električno polje, kar vodi v privlačne ali odbojne sile med njimi.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Elektrika
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Energija
Eugène Charles Catalan
Eugène Charles Catalan, belgijski matematik, * 30. maj 1814, Brugge (Bruges), Belgija, † 14. februar 1894, Liege, Belgija.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Eugène Charles Catalan
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Filozofija
Fizik
Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Fizik
Francoska akademija znanosti
Ludvika XIV. v Akademiji leta 1671 Francoska akademija znanosti je znanstveno društvo, ki ga je leta 1666 ustanovil francoski kralj Ludvik XIV. na pobudo Jean-Baptistea Colberta, da bi spodbujalo in ščitilo duh francoskega znanstvenega raziskovanja.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Francoska akademija znanosti
Francoska književnost
Francoska književnost zajame celoto književnosti avtorjev, ki pišejo v francoščini oz.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Francoska književnost
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Geometrija
George Green
George Green, angleški matematik in fizik, * 14. julij 1793, Sneinton, grofija Nottinghamshire, Anglija, † 31. maj 1841, Sneinton.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in George Green
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Gibanje
Infinitezimalni račun
Infinitezimálni račún je področje matematične analize, ki preučuje zlasti naslednja področja.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Infinitezimalni račun
Integral
Integral ''f''(''x'') od ''a'' do ''b'' je površina področja med abscisno (x) osjo in krivuljo ''y''.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Integral
Jacques Charles François Sturm
Jacques Charles François Sturm, francoski matematik, * 29. september 1803, † 15. december 1855.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Jacques Charles François Sturm
Jacques Philippe Marie Binet
Jacques Philippe Marie Binet, francoski matematik, astronom in fizik, * 2. februar 1786, Rennes, Bretanija, Francija, † 12. maj 1856, Pariz, Francija.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Jacques Philippe Marie Binet
Joseph Fourier
Jean-Baptiste Joseph Fourier, francoski fizik in matematik, * 21. marec 1768, Auxerre, Burgundija, Francija, † 16. maj 1830, Pariz, Francija.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Joseph Fourier
Joseph-Louis de Lagrange
Grof Joseph-Louis de Lagrange (rojen Giuseppe Lodovico Lagrangia), italijansko-francoski plemič, matematik, astronom in mehanik, * 25. januar 1736, Torino, Piemont, Italija, † 10. april 1813, Pariz, Francija.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Joseph-Louis de Lagrange
Julijanski koledar
Julijánski koledár je oblika koledarja, ki temelji na tropskem letu (Sončevo leto) in se imenuje po Gaju Juliju Cezarju.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Julijanski koledar
Julijska revolucija
Svoboda vodi ljudstvo (''La Liberté guidant le peuple)'' Francoska revolucija iz leta 1830, bolje poznana kot julijska revolucija, druga francoska revolucija ali pa Trois Glorieuses (trije veličastni), je vodila do padca francoskega burbonskega monarha Karla X. in do vzpona njegovega bratranca, Ludvika-Filipa I., ki ga je podobna usoda doletela 18 let kasneje.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Julijska revolucija
Klasična mehanika
gibanja projektila je del klasične mehanike. Klasična mehanika je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje makroskopskih predmetov, od izstrelkov do delov strojev in astronomskih teles, kot so vesoljska plovila, planeti, zvezde in galaksije.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Klasična mehanika
Krožna funkcija
Króžne fúnkcije (tudi ciklométrične fúnkcije) so inverzi trigonometrijskih funkcij.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Krožna funkcija
Kvantna fluktuacija
spontanega parametričnega sipanja (SPDC). Kvántna fluktuácija (fluktuácija vákuumskega stánja ali vákuumska fluktuácija) je v kvantni mehaniki trenutna sprememba količine energije v točki prostora, ki ga opisuje Heisenbergovo načelo nedoločenosti.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Kvantna fluktuacija
Lagrangeeva funkcija
Lagrangeeva fúnkcija (tudi lagranžijan ali Lagrangiana) je v fiziki funkcija, izbrana tako, da zajame celoten sistem (telo ali sistem teles).
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Lagrangeeva funkcija
Legendrova transformacija
Legendrova transformácija je v matematiki dvočlena involucijska aritmetična operacija, s katero lahko izrazimo funkcijo z drugo množico spremenljivk.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Legendrova transformacija
Leonhard Euler
Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Leonhard Euler
Logaritem
Grafi funkcij \ln x\, (modra), \log x\, (rdeča) in \log_1/2 x\, (vijolična) Logaritem števil 0-10. Na ''x''-osi so argumenti logaritmov, na ''y''-osi so vrednosti po enačbi y.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Logaritem
Louis Poinsot
Louis Poinsot, francoski matematik in fizik, * 3. januar 1777, Clermont-en-Beauvaisis, Francija, † 5. december 1859, Pariz.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Louis Poinsot
Magnetizem
Magnetízem je fizikalni pojav, s katerim nekatere snovi delujejo z odbojno ali privlačno silo na druge snovi.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Magnetizem
Matematična analiza
Matemátična analíza (starogrško: análysis - rešitev) je skupno ime za matematične discipline, ki temeljijo na pojmih limite in konvergence, ter ki preučujejo povezane pojme, kot so zveznost, integral, odvod in transcendentna funkcija.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Matematična analiza
Matematična fizika
verjetnostnimi amplitudami (desno). Matemátična fízika se nanaša na razvoj matematičnih znanstvenih metod za uporabo v fiziki in je teorija matematičnih modelov pri raziskovanju fizikalnih pojavov.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Matematična fizika
Matematični dokaz
language.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Matematični dokaz
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Matematika
Mehanik
Mehanik je znanstvenik, ki največ deluje in proučuje na področju mehanike.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Mehanik
Mehanika
Mehánika (mehaniké), tudi klásična mehánika, kadar želimo poudariti razlikovanje od kvantne ali relativistične mehanike, je veja fizike, ki obravnava gibanje in mirovanje teles ter gibanje le-teh pod vplivom sil.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Mehanika
Molière
Jean-Baptiste Poquelin, bolj znan pod umetniškim imenom Molière (po slovensko), francoski klasicistični dramatik in pisatelj, * 15. januar 1622, Pariz, Francija, † 17. februar 1673, Pariz.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Molière
Načelo najmanjše akcije
Načèlo najmánjše ákcije, kjer akcijo sestavlja zmnožek mase m, hitrosti v in poti s telesa, je prvi opredelil Pierre-Louis Moreau de Maupertuis.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Načelo najmanjše akcije
Naravoslovje
Naravoslovne vede raziskujejo fizično, nečloveško podobo naravnega sveta.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Naravoslovje
Nebesna mehanika
Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Nebesna mehanika
Neevklidska geometrija
Neevklidska geometrija je geometrija, ki sloni na drugačnih aksiomih kot običajna evklidska geometrija.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Neevklidska geometrija
Nestabilnost
Nèstabílnost v sistemih je v splošnem označena za učinke ali notranja stanja, ki narastejo brez mej.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Nestabilnost
Ničla funkcije
Graf kvadratne funkcije, ki ima dve ničli Ničla funkcije f je v matematiki tisto število x, pri katerem je vrednost funkcije f enaka 0.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Ničla funkcije
Nikolaj Ivanovič Lobačevski
Nikolaj Ivanovič Lobačevski (tudi (nepravilno) Lobačevskij, rusko Никола́й Ива́нович Лобаче́вский), ruski matematik, * 1. december (20. november, ruski koledar) 1792, Nižni Novgorod, Rusija, † 24. februar (12. februar) 1856, Kazan, Rusija.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Nikolaj Ivanovič Lobačevski
Nikolaj Jegorovič Žukovski
Nikolaj Jegorovič Žukovski, ruski matematik in fizik, * 17. januar (5. januar, ruski koledar) 1847, vas Orehovo južno od Vladimirja, Vladimirska gubernija, Ruski imperij, † 17. marec 1921, Moskva.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Nikolaj Jegorovič Žukovski
Oliver Heaviside
Oliver Heaviside, FRS, angleški matematik, fizik in elektrotehnik, * 18. maj 1850, Camden Town, London, Anglija, † 3. februar 1925, Paignton pri Torquayu, grofija Devon, Anglija.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Oliver Heaviside
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
Organizácija Zdrúženih národov za izobraževánje, znánost in kultúro (UNESCO - iz angleškega poimenovanja: United Nations Educational, Scientific and Cultural Organisation) je specializirana agencija znotraj Organizacije združenih narodov, ki je bila ustanovljena 16.
Pafnuti Lvovič Čebišov
Pafnuti Lvovič Čebišov, ruski matematik in mehanik, * 14. maj 1821, Okatovo, Kalužanska gubernija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 26. november 1894, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Pafnuti Lvovič Čebišov
Pierre Corneille
Pierre Corneille, francoski dramatik in pesnik, * 6. junij 1606, Rouen, † 1. oktober 1684, Pariz.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Pierre Corneille
Pierre-Simon Laplace
Markiz Pierre-Simon de Laplace, francoski matematik, fizik, astronom in filozof, * 23. marec 1749, Beaumont-en-Auge, Calvados, Normandija, Francija, † 5. marec 1827, Pariz, Francija.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Pierre-Simon Laplace
Plavanje
Plavanje je samostojni ali ekipni šport, ki zahteva uporabo celotnega telesa za premikanje skozi vodo.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Plavanje
Ploskev
kroglo, se imenuje sfera Ploskev kot graf funkcije dveh spremenljivk Plôskev (zelo redko plôskva) v geometriji pomeni dvorazsežno tvorbo v trirazsežnem (ali večrazsežnem) prostoru.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Ploskev
Poissonova enačba
Poissonova enáčba (imenovana tudi enačba teorije potenciala) je v matematiki parcialna diferencialna enačba 2.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Poissonova enačba
Pojav
Pojáv je strokovni izraz za opazovani dogodek.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Pojav
Polinom
Polinóm, mnogočlénik ali veččlenik stopnje n, je linearna kombinacija potenc z nenegativnimi celimi eksponenti.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Polinom
Polkovnik
Polkovnik (Colonel; Oberst) je visoki častniški čin, ki po navadi poveljuje polku oz.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Polkovnik
Poltava
Poltava je mesto na severovzhodu Ukrajine, prometno križišče, upravno središče Poltavskega rajona in Poltavski oblasti.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Poltava
Poltavska oblast
Poltavska oblast je oblast v osrednji Ukrajini.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Poltavska oblast
Prenos toplote
Prenos toplôte je spontan prenos toplotne energije z mesta z višjo temperaturo na mesto z nižjo temperaturo.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Prenos toplote
Prostostna stopnja (mehanika)
Prostóstna stòpnja je neodvisna možnost gibanja telesa.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Prostostna stopnja (mehanika)
Protiprimer
Prótiprimér je v logiki in še posebej v njeni uporabi v matematiki in filozofiji izjema od predlaganega splošnega pravila.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Protiprimer
Racionalna funkcija
Rácionalna fúnkcija je v matematiki funkcija v obliki ulomka, ki ima v števcu in imenovalcu polinom.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Racionalna funkcija
Rusi
Rúsi (rusko ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so vzhodnoslovanski narod, ki živi v Rusiji in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Rusi
Ruska književnost
Otoku Vasiljevski v Sankt Peterburgu Rúska knjižévnost se nanaša na književnost Rusije ali njenih izseljencev in na književnost v ruskem jeziku več neodvisnih narodov, ki so bili nekoč del Rusije ali Sovjetske zveze.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Ruska književnost
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Ruski imperij
Sferoid
Nastanek sploščenega sfreroida. Elipsa se vrti okrog krajše osi. Sferoid je ploskev drugega reda, ki se jo dobi z vrtenjem elipse okrog ene izmed njenih glavnih (velika in mala os) osi.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Sferoid
Siméon-Denis Poisson
Baron Siméon-Denis Poisson, francoski fizik, matematik in geometer, * 21. junij 1781, Pithiviers, departma Loiret, Francija, † 25. april 1840, Sceaux pri Parizu.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Siméon-Denis Poisson
Sorbona
Pročelje sedeža Sorbonne Nouvelle Sorbona je ime povezano z zgodovinsko univerzo v Parizu, glavnem mestu Francije.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Sorbona
Taras Ševčenko
Taras Grigorovič Ševčenko (Тара́с Григо́рович Шевче́нко), ukrajinski pesnik, pisatelj, umetnik, politik in tudi folklorist ter etnograf,* 9. marec 1814, † 10. marec 1861.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Taras Ševčenko
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Težnost
Tekočina
Tekočína (tudi flúid) je skupno ime za podmnožico faz snovi, ki zajema kapljevine in pline, v posplošenem smislu pa lahko med tekočine uvrščamo tudi plazmo in plastične trdnine.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Tekočina
Telo (fizika)
Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Telo (fizika)
Teologija
Sv. Avguštin iz Hipona (354-430), latinski teolog, cerkveni oče, cerkveni pisatelj in filozof iz Severne Afrike. Njegova dela imajo še danes velik vpliv na zahodno krščansko teologijo. Teologija je veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega. Sopomenka besede je tudi bogoslovje.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Teologija
Teorija števil
Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Teorija števil
Toplota
Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Toplota
Ukrajina
Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Ukrajina
Ukrajinci
Ukrajinci so vzhodnoslovanski narod, ki živi na območju današnje Ukrajine; pomembne manjšine pa so v sosednjih državah (Rusija, Belorusija, Poljska, Moldavija, Romunija, Madžarska) ter drugje (ZDA, Kanada).
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Ukrajinci
Ukrajinska grivna
Ukrajinska grivna (znak ₴, koda UAH) je uradna valuta Ukrajine.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Ukrajinska grivna
Ulomek
Ulómek je v matematiki zapis oblike \frac (ali tudi a/b) pri čemer sta a in b celi števili in je b različen od 0.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Ulomek
Uporabna matematika
letalskega krila Uporábna matemátika je veja matematike, ki se ukvarja z matematičnimi tehnikami v uporabi matematičnega znanja na drugih področjih, kot je na primer tehniška matematika.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Uporabna matematika
Valovanje
vodi Valovánje je širjenje motnje, navadno sinusnega nihanja, v sredstvu ali v polju.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Valovanje
Variacijski račun
Variacíjski račún je področje matematične analize, ki obravnava ekstreme določenih integralov.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Variacijski račun
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Vektor (matematika)
Verjetnostni račun
Verjétnostni ráčun je matematična disciplina, ki preučuje verjetnost, da se zgodi naključni dogodek.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Verjetnostni račun
Viktor Jakovljevič Bunjakovski
Viktor Jakovljevič Bunjakovski, ruski matematik Ukrajinskega porekla, * 15. december (3. december, ruski koledar) 1804, Bar, Podolska gubernija, Ruski imperij (sedaj Viniška oblast, Ukrajina), † 12. december (30. november), 1889, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Viktor Jakovljevič Bunjakovski
Visarjon Belinski
Visarjón Grigórjevič Belínski, ruski mislec, pisatelj, literarni kritik, publicist in filozof, * 11. junij (30. maj, Julijanski koledar) 1811, trdnjava Sveaborg, Velika finska kneževina (sedaj Suomenlinna, Finska), † 7. junij (26. maj) 1848, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Visarjon Belinski
Vojaški čini
Vojaški čini označujejo rang/položaj v vojaški hierarhiji, na katerega se navezujejo dolžnosti, odgovornost in pravice pripadnika oboroženih sil.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Vojaški čini
William Rowan Hamilton
Sir William Rowan Hamilton, irski matematik, fizik in astronom, * 4. avgust 1805, Dublin, Irska, † 2. september 1865, Dublin.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in William Rowan Hamilton
Zakonska zveza
Za katoliško poroko glej Cerkvena poroka Zakonska zveza je življenjska skupnost dveh odraslih ljudi, urejena z zakonom.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in Zakonska zveza
1. januar
1.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in 1. januar
1801
1801 (MDCCCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in 1801
1862
1862 (MDCCCLXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in 1862
24. september
24.
Poglej Mihail Vasiljevič Ostrogradski in 24. september
Prav tako znan kot Mihail Ostrogradski, Mihajlo Ostrogradski, Mihajlo Vasiljovič Ostrogradski.