Kazalo
61 odnosi: Adrien-Marie Legendre, Asteroid, Asteroidni pas, Auxerre, École Normale Supérieure, École polytechnique, Benediktinci, Burgundija (regija), Fizik, Fizika, Fourierova transformacija, Fourierova vrsta, Francija, Francoska akademija, Francoska akademija znanosti, Francoska revolucija, Francoski departma, Francozi, Funkcija (matematika), Giovanni Antonio Amedeo Plana, Grenoble, Ian Stewart, Isère (departma), Jacques Charles François Sturm, Jacques-François Menou, Jakobinska diktatura, Javna domena, Jean Gaston Darboux, Jean-Baptiste Joseph Delambre, Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet, Joseph-Louis de Lagrange, Kairo, Konvekcija, Kraljeva švedska akademija znanosti, Krater (razločitev), Luna, Matematika, Maximilien Robespierre, Napoleon Bonaparte, Ozračje, Pariz, Plin, Pokopališče Père-Lachaise, Prenos toplote, Razsežnostna analiza, Red legije časti, Stephen Hawking, Temperatura, Toplotni tok, Trigonometrična funkcija, ... Razširi indeks (11 več) »
- Francoski matematiki
- Francoski rimokatoličani
- Rojeni leta 1768
- Tuji člani Kraljeve družbe
- Umrli leta 1830
- Člani Académie française
Adrien-Marie Legendre
Adrien-Marie Legendre, francoski matematik, * 18. september 1752, Pariz, Francija, † 10. januar 1833, Pariz.
Poglej Joseph Fourier in Adrien-Marie Legendre
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Poglej Joseph Fourier in Asteroid
Asteroidni pas
Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.
Poglej Joseph Fourier in Asteroidni pas
Auxerre
Auxerre (antični Autesiodorum) je mesto in občina v osrednji francoski regiji Burgundiji, prefektura departmaja Yonne.
Poglej Joseph Fourier in Auxerre
École Normale Supérieure
École normale supérieure (tudi ENS) je ena najprestižnejših francoskih visokošolskih institucij.
Poglej Joseph Fourier in École Normale Supérieure
École polytechnique
267px École polytechnique (znana tudi kot Polytechnique ali l'X) je ena najbolj prestižnih in selektivnih visokih šol v Franciji.
Poglej Joseph Fourier in École polytechnique
Benediktinci
sv. Benedikt Nursijski, ustanovitelj reda Benediktinci so pripadniki najstarejšega meniškega reda v zahodni Evropi, kratica: OSB.
Poglej Joseph Fourier in Benediktinci
Burgundija (regija)
Burgundija (francosko Bourgogne) je bila do leta 2015 francoska regija.
Poglej Joseph Fourier in Burgundija (regija)
Fizik
Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.
Poglej Joseph Fourier in Fizik
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Joseph Fourier in Fizika
Fourierova transformacija
Fourierova transformacija (natančneje zvezna Fourierova transformacija; izgovorjava)) je matematična metoda s področja Fourierove analize, ki aperiodični signal razčleni na neprekinjen spekter. Funkcija, ki opisuje ta spekter, se imenuje tudi Fourierova transformacija ali spektralna funkcija. Gre za integralno transformacijo,o poimenovano po matematiku Jeanu Baptistu Josephu Fourierju.
Poglej Joseph Fourier in Fourierova transformacija
Fourierova vrsta
Prvi štirje približki Fourierovih vrst za pravokotni val. Fourierove vrste v matematiki omogočajo razstavljanje poljubne periodične funkcije ali periodičnega signala v vsoto (po možnosti končno) skupine periodičnih funkcij kot sta sinus in kosinus.
Poglej Joseph Fourier in Fourierova vrsta
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Joseph Fourier in Francija
Francoska akademija
Sedež akademije v Parizu Francoska akademija je osrednja francoska ustanova, ki se ukvarja s francoščino.
Poglej Joseph Fourier in Francoska akademija
Francoska akademija znanosti
Ludvika XIV. v Akademiji leta 1671 Francoska akademija znanosti je znanstveno društvo, ki ga je leta 1666 ustanovil francoski kralj Ludvik XIV. na pobudo Jean-Baptistea Colberta, da bi spodbujalo in ščitilo duh francoskega znanstvenega raziskovanja.
Poglej Joseph Fourier in Francoska akademija znanosti
Francoska revolucija
Napad na Bastiljo, simbol začetka revolucije Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini.
Poglej Joseph Fourier in Francoska revolucija
Francoski departma
V upravni delitvi Francije je departma (francosko: département, izgovorjeno) ena od treh ravni upravljanja pod nacionalno ravnjo (»teritorialne skupnosti«), med upravnimi regijami in občinami.
Poglej Joseph Fourier in Francoski departma
Francozi
Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.
Poglej Joseph Fourier in Francozi
Funkcija (matematika)
Funkcija poveže vsakemu elementu v množici ''X'' (vhod oz. podatek) natančno en element v množici ''Y'' (izhod oz. rezultat). Dva različna elementa v ''X'' imata lahko isti izhod, in ni nujno, da so vsi elementi v ''Y'' izhodi Graf funkcije \beginalign&\scriptstyle f \colon -1,\; 1,5 \to -1,\; 1,5 \\ &\textstyle x \mapsto \frac(4x^3-6x^2+1)\sqrtx+13-x\endalign Fúnkcija f: A \longrightarrow B je v matematiki preslikava, ki vsakemu elementu množice A priredi natanko en element množice B.
Poglej Joseph Fourier in Funkcija (matematika)
Giovanni Antonio Amedeo Plana
Giovanni Antonio Amedeo Plana, italijanski astronom in matematik, * 6. november 1781, Voghera, Italija, † 20. januar 1864, Torino, Italija.
Poglej Joseph Fourier in Giovanni Antonio Amedeo Plana
Grenoble
Grenoble (antični Cularo/Gratianopolis, provansalsko/arpitansko Grenoblo/Grainóvol, okcitansko Graçanòbol/Grasanòbol) je mesto in občina v vzhodni francoski regiji Rona-Alpe, prefektura departmaja Isère in glavno mesto zgodovinske pokrajine Dauphiné (Daufineja).
Poglej Joseph Fourier in Grenoble
Ian Stewart
Ian Stewart je lahko.
Poglej Joseph Fourier in Ian Stewart
Isère (departma)
Isère (frankoprovansalsko Isera, okcitansko Isèra, oznaka 38) je francoski departma, imenovan po reki Isère, ki teče skozenj.
Poglej Joseph Fourier in Isère (departma)
Jacques Charles François Sturm
Jacques Charles François Sturm, francoski matematik, * 29. september 1803, † 15. december 1855.
Poglej Joseph Fourier in Jacques Charles François Sturm
Jacques-François Menou
Jacques-François de Menou, baron de Boussay, francoski general in politik, * 3. september 1750, Boussay, † 13. avgust 1810, Mestre.
Poglej Joseph Fourier in Jacques-François Menou
Jakobinska diktatura
Jakobinska diktatura je najbolj nasilno obdobje francoske revolucije, ki je trajalo od aprila 1793 do junija 1794.
Poglej Joseph Fourier in Jakobinska diktatura
Javna domena
Jakopičeva slika ''Križanke'' iz ok. leta 1910 je v javni domeni, ker so avtorske pravice zanjo potekle. Javna domena ali javna last je oznaka za vsako stvaritev (individualni izdelek z določeno mero ustvarjalnosti, npr. pisni, grafični, glasbeni, programje, izum ali drugo), za katerega ni mogoče uveljavljati pravic intelektualne lastnine ali pa so te že potekle.
Poglej Joseph Fourier in Javna domena
Jean Gaston Darboux
Jean-Gaston Darboux, francoski matematik, * 14. avgust 1842, Nîmes, Francija, † 23. februar 1917, Pariz, Francija.
Poglej Joseph Fourier in Jean Gaston Darboux
Jean-Baptiste Joseph Delambre
Jean-Baptiste Joseph Delambre, francoski matematik, astronom, geometer in zgodovinar astronomije, * 19. september 1749, Amiens, Francija, † 19. avgust 1822, Pariz, Francija.
Poglej Joseph Fourier in Jean-Baptiste Joseph Delambre
Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet
Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet, nemški matematik, * 13. februar 1805, Düren, Prvo Francosko cesarstvo (sedaj v Nemčiji), † 5. maj 1859, Göttingen, Hanover.
Poglej Joseph Fourier in Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet
Joseph-Louis de Lagrange
Grof Joseph-Louis de Lagrange (rojen Giuseppe Lodovico Lagrangia), italijansko-francoski plemič, matematik, astronom in mehanik, * 25. januar 1736, Torino, Piemont, Italija, † 10. april 1813, Pariz, Francija.
Poglej Joseph Fourier in Joseph-Louis de Lagrange
Kairo
Kairo (arabsko, latinizirano al-Qāhirah) je glavno mesto Egipta.
Poglej Joseph Fourier in Kairo
Konvekcija
Konvekcija je gibanje molekul v tekočini (kapljevini in plinu).
Poglej Joseph Fourier in Konvekcija
Kraljeva švedska akademija znanosti
Kraljeva švedska akademija znanosti (okrajšano KVA) je nevladna akademska ustanova s sedežem v Stockholmu na Švedskem, usmerjena v spodbujanje napredka znanosti in zagotavljanja njene svobode.
Poglej Joseph Fourier in Kraljeva švedska akademija znanosti
Krater (razločitev)
Kráter je lahko.
Poglej Joseph Fourier in Krater (razločitev)
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Joseph Fourier in Luna
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Joseph Fourier in Matematika
Maximilien Robespierre
Maximilien François Marie Isidore de Robespierre, francoski filozof, politik in pravnik, * 6. maj 1758, Arras, Grofija Artois, Francija, † 28. julij 1794, Pariz, Francija.
Poglej Joseph Fourier in Maximilien Robespierre
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Poglej Joseph Fourier in Napoleon Bonaparte
Ozračje
halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.
Poglej Joseph Fourier in Ozračje
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Joseph Fourier in Pariz
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Poglej Joseph Fourier in Plin
Pokopališče Père-Lachaise
Glavni vhod Pokopališče Père-Lachaise (Cimetière du Père-Lachaise; uradno Cimetière de l'Est, Vzhodno pokopališče) je največje pokopališče v samem mestu Parizu (48 ha, 118,6 akrov), medtem ko se v pariških predmestjih nahajajo še večja pokopališča.
Poglej Joseph Fourier in Pokopališče Père-Lachaise
Prenos toplote
Prenos toplôte je spontan prenos toplotne energije z mesta z višjo temperaturo na mesto z nižjo temperaturo.
Poglej Joseph Fourier in Prenos toplote
Razsežnostna analiza
Razsežnostna analiza (tudi dimenzijska analiza) je orodje s katerim se v fiziki, kemiji, tehniki in delno v ekonomiji pomaga razumeti značilnosti in obliko fizikalnih količin.
Poglej Joseph Fourier in Razsežnostna analiza
Red legije časti
Legija časti (francosko Légion d'honneur) je viteški red in hkrati najvišje francosko civilno odlikovanje, ki ga podeljuje predsednik Francije.
Poglej Joseph Fourier in Red legije časti
Stephen Hawking
Stephen William Hawking, CBE, FRS, angleški fizik, astrofizik, matematik in kozmolog, * 8. januar 1942, Oxford, Anglija, Združeno kraljestvo, † 14. marec 2018, Cambridge.
Poglej Joseph Fourier in Stephen Hawking
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Joseph Fourier in Temperatura
Toplotni tok
Toplòtni tók (oznaka P) je fizikalna količina, ki pove, koliko toplote (oznaka Q) preteče na časovno enoto med dvema telesoma v toplotnem stiku.
Poglej Joseph Fourier in Toplotni tok
Trigonometrična funkcija
Trigonométrične (trigonometríjske) ali kótne fúnkcije so pomembne matematične funkcije.
Poglej Joseph Fourier in Trigonometrična funkcija
Učinek tople grede
Prikaz izmenjave energije med virom (Sonce) zemeljskim površjem ter zemeljske atmosfere in vesoljem. Slika prikazuje tudi sposobnost ozračja za zajemanje in recikliranje energije, ki ga oddaja površina Zemlje kar je značilnost učinka tople grede. Pri učinku tople grede gre za proces, pri katerem toplotno sevanje iz planetove površine absorbirajo atmosferski toplogredni plini, zaradi tega se absorbirana toplota ponovno širi v vse smeri.
Poglej Joseph Fourier in Učinek tople grede
Yonne (departma)
Yonne (oznaka 89) je francoski departma, imenovan po reki Yonne, ki teče skozenj.
Poglej Joseph Fourier in Yonne (departma)
Zakon o prevajanju toplote
Zákon o prevájanju toplôte (v tujih virih tudi Fourierov zakon) podaja gostoto toplotnega toka pri prevajanju toplote, pri katerem toplotni prevodnik med toplotnim rezervoarjem pri višji temperaturi in toplotnim rezervoarjem pri nižji temperaturi miruje, kar je izpolnjeno za trdnine in mirujoče tekočine: Pri tem je λ toplotna prevodnost in ∇ T negativni temperaturni gradient.
Poglej Joseph Fourier in Zakon o prevajanju toplote
Zaporedje
Zaporédje je v matematiki vsaka množica objektov, po navadi števil, ki je razporejena tako, da je en njen element a_0 prvi, en element a_1 drugi, en element a_3 itd.
Poglej Joseph Fourier in Zaporedje
Zemeljsko površje
Zemeljsko površje je splet vplivov množice dejavnikov; med drugim ima velik vpliv na njegovo podobo podnebje, kar je zaradi podnebnih pasov lepo vidno iz vesolja Površje Zemlje na kopnem in pod oceani zaznamujejo različne skupine oblikovalnih procesov, zlasti kopni del pa dandanes v veliki meri tudi posegi človeka Zêmeljsko povŕšje (zémeljsko ~) je zunanja meja zemeljske skorje oziroma litosfere.
Poglej Joseph Fourier in Zemeljsko površje
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Joseph Fourier in Zemlja
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Poglej Joseph Fourier in Zgodovina
16. maj
16.
Poglej Joseph Fourier in 16. maj
1768
1768 (MDCCLXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Joseph Fourier in 1768
1830
1830 (MDCCCXXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Joseph Fourier in 1830
21. marec
21.
Poglej Joseph Fourier in 21. marec
Glej tudi
Francoski matematiki
Francoski rimokatoličani
Rojeni leta 1768
Tuji člani Kraljeve družbe
Umrli leta 1830
Člani Académie française
Prav tako znan kot Jean Baptiste Joseph Fourier, Jean-Baptiste Joseph Fourier.