Kazalo
59 odnosi: Adrien-Marie Legendre, Analitična teorija števil, Aritmetično zaporedje, Belgija, Berlin, Bonn, Carl Friedrich Gauss, Celo število, Deljenje, Dirichletova funkcija beta, Dirichletova funkcija eta, Dirichletova funkcija lambda, Določeni integral, Družina, Evklid, Fanny Mendelssohn, Felix Mendelssohn Bartholdy, Fermatov veliki izrek, Fourierova vrsta, Funkcija (matematika), Göttingen, Georg Simon Ohm, Gimnazija, Hannover, Integral, Joseph Fourier, Julius Wilhelm Richard Dedekind, Leonhard Euler, Leopold Kronecker, Limita, Matematični dokaz, Matematika, Množica, Monotonost, Moses Mendelssohn, Nemčija, Nemci, Neskončnost, Pariz, Portable Document Format, Praštevilo, Presek (revija), Prvo Francosko cesarstvo, Realno število, Riemannova funkcija zeta, Siméon-Denis Poisson, Soda in liha števila, Teorija števil, Tuje število, Univerza v Berlinu, ... Razširi indeks (9 več) »
- Diplomiranci Univerze v Bonnu
- Nemški rimokatoličani
- Nosilci Pour le Mérite (civilni razred)
- Predavatelji na Humboldtovi univerzi v Berlinu
- Predavatelji na Univerzi v Breslauu
- Predavatelji na Univerzi v Göttingenu
- Tuji člani Kraljeve družbe
- Umrli leta 1859
Adrien-Marie Legendre
Adrien-Marie Legendre, francoski matematik, * 18. september 1752, Pariz, Francija, † 10. januar 1833, Pariz.
Poglej Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Adrien-Marie Legendre
Analitična teorija števil
teoriji števil Analítična teoríja števíl je veja teorije števil, ki uporablja metode matematične analize.
Poglej Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Analitična teorija števil
Aritmetično zaporedje
Aritmétično zaporédje je matematično zaporedje, v katerem je razlika dveh zaporednih členov vedno enaka – konstantna.
Poglej Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Aritmetično zaporedje
Belgija
Bélgija, uradno Kraljevína Bélgija (flamsko/nizozemsko Koninkrijk België; francosko Royaume de Belgique; nemško Königreich Belgien), je država v severozahodni Evropi.
Poglej Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Belgija
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Poglej Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Berlin
Bonn
Zvezno mesto Bonn (nemško Bundesstadt Bonn) je mesto na bregovih Rena v nemški deželi Severno Porenje - Vestfalija v Nemčiji.
Poglej Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Bonn
Carl Friedrich Gauss
Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.
Poglej Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Carl Friedrich Gauss
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Poglej Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Celo število
Deljenje
\frac 20 4.
Poglej Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Deljenje
Dirichletova funkcija beta
Graf Dirichletove funkcije beta y(x).
Poglej Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Dirichletova funkcija beta
Dirichletova funkcija eta
language.
Poglej Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Dirichletova funkcija eta
Dirichletova funkcija lambda
Dirichletova funkcija lambda \lambda(s)\, je v matematiki specialna funkcija definirana kot Dirichletova L-vsota:.
Poglej Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Dirichletova funkcija lambda
Določeni integral
Določeni integral je matematična operacija.
Poglej Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Določeni integral
Družina
Jožef Tominc - ''Pietro Stanislao Parisi z družino'' Družina je osnovna enota človeške družbe, čeprav jo v širšem smislu poznamo tudi v živalskem svetu, in je skupnost članov, ki jih vežejo bivanjske, prijateljske ali sorodstvene vezi.
Poglej Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Družina
Evklid
Evklíd ali Evklídes (Eukleídēs), starogrški matematik, * okoli 365 pr. n. št., Aleksandrija, † 275 pr. n. št. včasih tudi Evklid iz Aleksandrije, za razliko od Evklida iz Megare, grški matematik, ki se ga po pravici lahko imenuje »očeta geometrije«.
Poglej Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Evklid
Fanny Mendelssohn
Fanny Cäcilie Mendelssohn Bartholdy, poročena Fanny Hensel, nemška skladateljica in pianistka, * 14. november 1805, Hamburg, † 14. maj 1847, Berlin Je sestra slavnega skladatelja Felixa Mendelssohna.
Poglej Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Fanny Mendelssohn
Felix Mendelssohn Bartholdy
Jacob Ludwig Felix Mendelssohn Bartholdy, nemški skladatelj, * 3. februar 1809, Hamburg, Nemčija, † 4. november 1847, Leipzig, Saška, Nemčija.
Poglej Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Felix Mendelssohn Bartholdy
Fermatov veliki izrek
Pierre de Fermat Aritmetiki''. Na strani 61 je de Fermatova opomba, ki je postala Fermatov veliki izrek (izdaja iz leta 1670). Fermatov velíki izrèk (velíki Fermatov izrèk ali tudi Fermatov zádnji izrèk) v teoriji števil pravi, da je nemogoče zapisati potenco števila kot vsoto enakih dveh potenc, če je potenca večja kot dva.
Poglej Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Fermatov veliki izrek
Fourierova vrsta
Prvi štirje približki Fourierovih vrst za pravokotni val. Fourierove vrste v matematiki omogočajo razstavljanje poljubne periodične funkcije ali periodičnega signala v vsoto (po možnosti končno) skupine periodičnih funkcij kot sta sinus in kosinus.
Poglej Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Fourierova vrsta
Funkcija (matematika)
Funkcija poveže vsakemu elementu v množici ''X'' (vhod oz. podatek) natančno en element v množici ''Y'' (izhod oz. rezultat). Dva različna elementa v ''X'' imata lahko isti izhod, in ni nujno, da so vsi elementi v ''Y'' izhodi Graf funkcije \beginalign&\scriptstyle f \colon -1,\; 1,5 \to -1,\; 1,5 \\ &\textstyle x \mapsto \frac(4x^3-6x^2+1)\sqrtx+13-x\endalign Fúnkcija f: A \longrightarrow B je v matematiki preslikava, ki vsakemu elementu množice A priredi natanko en element množice B.
Poglej Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Funkcija (matematika)
Göttingen
Göttingen je nemško univerzitetno mesto z okoli 120.000 prebivalci na Spodnjem Saškem in je glavno in največje mesto okrožja Göttingen, ki je hkrati najjužnejše v tej deželi.
Poglej Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Göttingen
Georg Simon Ohm
Georg Simon Ohm, nemški fizik, * 16. marec 1789, Erlangen, Nemčija, † 6. julij 1854, München.
Poglej Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Georg Simon Ohm
Gimnazija
Gimnázija je splošno-izobraževalna srednja šola (sekundarno izobraževanje).
Poglej Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Gimnazija
Hannover
Hannover je glavno in največje mesto nemške zvezne dežele Spodnja Saška in 535.061 (2017) prebivalcev in s tem trinajsto največje mesto Nemčije in tretje največje mesto Severne Nemčije za Hamburgom in Bremnom.
Poglej Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Hannover
Integral
Integral ''f''(''x'') od ''a'' do ''b'' je površina področja med abscisno (x) osjo in krivuljo ''y''.
Poglej Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Integral
Joseph Fourier
Jean-Baptiste Joseph Fourier, francoski fizik in matematik, * 21. marec 1768, Auxerre, Burgundija, Francija, † 16. maj 1830, Pariz, Francija.
Poglej Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Joseph Fourier
Julius Wilhelm Richard Dedekind
Julius Wilhelm Richard Dedekind, nemški matematik, * 6. avgust 1831, Braunschweig, Nemčija, † 12. februar 1916, Braunschweig.
Poglej Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Julius Wilhelm Richard Dedekind
Leonhard Euler
Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Leonhard Euler
Leopold Kronecker
Leopold Kronecker, nemški matematik in logik, * 7. december 1823, Liegnitz, Prusija (sedaj Legnica, Poljska), † 29. december 1891, Berlin, Nemčija.
Poglej Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Leopold Kronecker
Limita
Limíta je mejna vrednost, ki se ji neka količina približuje.
Poglej Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Limita
Matematični dokaz
language.
Poglej Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Matematični dokaz
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Matematika
Množica
Mnóžica je v matematiki skupina abstraktnih ali stvarnih (konkretnih) reči.
Poglej Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Množica
Monotonost
Naraščajoča funkcija. Na levi in desni je strogo naraščajoča, v sredini pa ne narašča. Padajoča funkcija. Na levi in desni je strogo padajoča, v sredini pa ne pada. Nemonotona funkcija Monotónost je v matematiki značilnost, da funkcija (lahko tudi zaporedje ali aritmetična operacija) povsod narašča ali pa povsod pada.
Poglej Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Monotonost
Moses Mendelssohn
Moses Mendelssohn, nemški razsvetljenski filozof, * 6. september 1729, Dessau, kneževina Anhalt, † 4. januar 1785, Berlin.
Poglej Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Moses Mendelssohn
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Nemčija
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Poglej Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Nemci
Neskončnost
right Neskônčnost, navadno označena s znakom \infty, je značilnost, ki pomeni, da nekaj ni omejeno ali nima mej.
Poglej Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Neskončnost
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Pariz
Portable Document Format
Portable Document Format (kratica PDF) je odprt standard za izmenjavo elektronskih dokumentov, ki je bil ustvarjen z namenom od platforme neodvisnega prikazovanja dokumenta.
Poglej Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Portable Document Format
Praštevilo
Práštevílo je naravno število n > 1, če ima točno dva pozitivna delitelja (faktorja), število 1 in samega sebe kot edini prafaktor.
Poglej Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Praštevilo
Presek (revija)
Presèk je poljudnoznanstvena revija, namenjena mladim matematikom, fizikom, astronomom in računalnikarjem.
Poglej Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Presek (revija)
Prvo Francosko cesarstvo
Prvo Francosko cesarstvo, poznano tudi pod imenom Francosko cesarstvo ali Napoleonovo cesarstvo, je obsegalo celo Francijo in velik del Evrope.
Poglej Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Prvo Francosko cesarstvo
Realno število
Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.
Poglej Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Realno število
Riemannova funkcija zeta
rdečo. Riemannova funkcija zeta ali Euler-Riemannova funkcija zeta (običajna označba \zeta(s)) je v matematiki in še posebej v analitični teoriji števil specialna funkcija, definirana za vsako kompleksno število s z realnim delom > 1 z neskončno vrsto kot:.
Poglej Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Riemannova funkcija zeta
Siméon-Denis Poisson
Baron Siméon-Denis Poisson, francoski fizik, matematik in geometer, * 21. junij 1781, Pithiviers, departma Loiret, Francija, † 25. april 1840, Sceaux pri Parizu.
Poglej Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Siméon-Denis Poisson
Soda in liha števila
Vsako celo število je v matematiki bodisi sodo ali liho.
Poglej Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Soda in liha števila
Teorija števil
Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.
Poglej Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Teorija števil
Tuje število
Tuji števili sta v matematiki dve celi števili a in b, ki nimata skupnega delitelja razen 1 in -1, oziroma enakovredno, katerih največji skupni delitelj je enak 1.
Poglej Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Tuje število
Univerza v Berlinu
Univerza v Berlinu je lahko.
Poglej Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Univerza v Berlinu
Univerza v Göttingenu
Univerza v Göttingenu (tudi Georgia Augusta) je univerza v Göttingenu (Nemčija), ki jo je leta 1734 ustanovil Jurij II. Britanski, kralj Velike Britanije in elektor Hannovra.
Poglej Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Univerza v Göttingenu
Voronojev diagram
spodaj) Thiessnovi mnogokotniki Fotografija nevronov (levo) in ustrezni Voronojev mozaik, zgrajen na podlagi njihovih centroidov (geometrijskih središč) Voronojev diagrám je v matematiki razdeljevanje ravnine na področja, ki so blizu vsakemu od dane množice objektov.
Poglej Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Voronojev diagram
Vroclav
Vroclav na Poljskem Mestna hiša v Vroclavu Osrednji mestni trg Vroclav Vroclav (šlezijsko in) je največje mesto in zgodovinska prestolnica Šlezije na Poljskem (do 1945 v Nemčiji) in rečno pristanišče na reki Odri.
Poglej Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Vroclav
Zaporedje
Zaporédje je v matematiki vsaka množica objektov, po navadi števil, ki je razporejena tako, da je en njen element a_0 prvi, en element a_1 drugi, en element a_3 itd.
Poglej Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Zaporedje
Zvezna funkcija
Zvézna fúnkcija je v matematiki funkcija, pri kateri majhna sprememba podatka povzroči majhno spremembo funkcijske vrednosti.
Poglej Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Zvezna funkcija
13. februar
13.
Poglej Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in 13. februar
1805
1805 (MDCCCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in 1805
1859
1859 (MDCCCLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in 1859
5. maj
5.
Poglej Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in 5. maj
Glej tudi
Diplomiranci Univerze v Bonnu
Nemški rimokatoličani
Nosilci Pour le Mérite (civilni razred)
Predavatelji na Humboldtovi univerzi v Berlinu
Predavatelji na Univerzi v Breslauu
Predavatelji na Univerzi v Göttingenu
Tuji člani Kraljeve družbe
Umrli leta 1859
Prav tako znan kot Peter Gustav Lejeune Dirichlet.