Hitreje kot brskalnik!
34 odnosi: Analitična teorija števil, Bernoullijevo število, Celo število, Dirichletova funkcija lambda, Divergentna vrsta, Funkcija gama, Funkcijska enačba, Godfrey Harold Hardy, Grandijeva vrsta, Harmonična vrsta, Integral, Iracionalno število, Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet, Kompleksna ravnina, Kompleksno število, Matematična singularnost, Matematični dokaz, Matematika, Meromorfna funkcija, Neskončnost, Ničla funkcije, Odvod, Pol (kompleksna analiza), Polinomi Čebišova, Poltrak, Praštevilo, Realno število, Riemannova domneva, Riemannova funkcija zeta, Specialna funkcija, Teorija števil, Točka, 0, 1 − 2 + 3 − 4 + ···.
Analitična teorija števil
teoriji števil Analítična teoríja števíl je veja teorije števil, ki uporablja metode matematične analize.
Novo!!: Dirichletova funkcija eta in Analitična teorija števil · Poglej več »
Bernoullijevo število
Bernoullijeva števíla so v matematiki zaporedje racionalnih števil.
Novo!!: Dirichletova funkcija eta in Bernoullijevo število · Poglej več »
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Novo!!: Dirichletova funkcija eta in Celo število · Poglej več »
Dirichletova funkcija lambda
Dirichletova funkcija lambda \lambda(s)\, je v matematiki specialna funkcija definirana kot Dirichletova L-vsota:.
Novo!!: Dirichletova funkcija eta in Dirichletova funkcija lambda · Poglej več »
Divergentna vrsta
Divergentna vrsta je v matematiki neskončna vrsta, ki ni konvergentna, kar pomeni, da neskončno zaporedje njenih delnih vsot nima limite.
Novo!!: Dirichletova funkcija eta in Divergentna vrsta · Poglej več »
Funkcija gama
realni premici kompleksni ravnini Razširjena različica funkcije Γ v kompleksni ravnini Fúnkcija gáma (tudi Eulerjeva funkcija gama),je v matematiki specialna funkcija, ki razširja pojem fakultete na kompleksna števila.
Novo!!: Dirichletova funkcija eta in Funkcija gama · Poglej več »
Funkcijska enačba
Funkcíjska enáčba (ali fúnkcijska ~ in funkcionálna ~) je v matematiki enačba, ki določa funkcijo v implicitni obliki.
Novo!!: Dirichletova funkcija eta in Funkcijska enačba · Poglej več »
Godfrey Harold Hardy
Godfrey Harold Hardy, FRS, angleški matematik, * 7. februar 1877, Cranleigh, grofija Surrey, Anglija, † 1. december 1947, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija.
Novo!!: Dirichletova funkcija eta in Godfrey Harold Hardy · Poglej več »
Grandijeva vrsta
Grandijeva vŕsta se v matematiki včasih imenuje neskončna vrsta 1 − 1 + 1 − 1 + ···, oziroma zapisana z znakom za vsoto: Vrsta se imenuje po italijanskem rimskokatoliškem duhovniku, filozofu, matematiku in inženirju Luigiju Guidu Grandiju, ki je leta 1703 podal o njej pomembno razpravo v knjigi Quadratura circula et hyperbolae per infinitas hyperbolas geometrice exhibita.
Novo!!: Dirichletova funkcija eta in Grandijeva vrsta · Poglej več »
Harmonična vrsta
Harmónična vŕsta je v matematiki divergentna vrsta: \cdots \!\,.
Novo!!: Dirichletova funkcija eta in Harmonična vrsta · Poglej več »
Integral
Integral ''f''(''x'') od ''a'' do ''b'' je površina področja med abscisno (x) osjo in krivuljo ''y''.
Novo!!: Dirichletova funkcija eta in Integral · Poglej več »
Iracionalno število
Iracionálno števílo je v matematiki po definiciji vsako realno število, ki ga ni moč zapisati v obliki ulomka a/b, kjer bi bila a in b celi števili in b različno od 0.
Novo!!: Dirichletova funkcija eta in Iracionalno število · Poglej več »
Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet
Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet, nemški matematik, * 13. februar 1805, Düren, Prvo Francosko cesarstvo (sedaj v Nemčiji), † 5. maj 1859, Göttingen, Hanover.
Novo!!: Dirichletova funkcija eta in Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet · Poglej več »
Kompleksna ravnina
''argument'' z\,. Kompleksna ravnina ali z-ravnina je v matematiki dvorazsežna geometrijska predstavitev kompleksnih števil, ki jo podajata realna os in njej ortogonalna imaginarna os.
Novo!!: Dirichletova funkcija eta in Kompleksna ravnina · Poglej več »
Kompleksno število
1.
Novo!!: Dirichletova funkcija eta in Kompleksno število · Poglej več »
Matematična singularnost
Síngularnost (tudi singulárnost) je v matematiki v splošnem točka, kjer dan matematični objekt ni določen, oziroma je brez »lepih« lastnosti, kot je odvedljivost.
Novo!!: Dirichletova funkcija eta in Matematična singularnost · Poglej več »
Matematični dokaz
language.
Novo!!: Dirichletova funkcija eta in Matematični dokaz · Poglej več »
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Novo!!: Dirichletova funkcija eta in Matematika · Poglej več »
Meromorfna funkcija
Meromórfna fúnkcija je v matematiki funkcija, ki je holomorfna skoraj povsod na kompleksni ravnini, razen na množici izoliranih polov, ki so določene pohlevne singularnosti.
Novo!!: Dirichletova funkcija eta in Meromorfna funkcija · Poglej več »
Neskončnost
right Neskônčnost, navadno označena s znakom \infty, je značilnost, ki pomeni, da nekaj ni omejeno ali nima mej.
Novo!!: Dirichletova funkcija eta in Neskončnost · Poglej več »
Ničla funkcije
Graf kvadratne funkcije, ki ima dve ničli Ničla funkcije f je v matematiki tisto število x, pri katerem je vrednost funkcije f enaka 0.
Novo!!: Dirichletova funkcija eta in Ničla funkcije · Poglej več »
Odvod
Graf funkcije narisane v črnem in tangenta te funkcije narisane v rdečem. Naklon tangente je enak odvodu funkcije v označeni točki. Odvòd v matematiki predstavlja spremembo funkcije pri spremembi njenega argumenta.
Novo!!: Dirichletova funkcija eta in Odvod · Poglej več »
Pol (kompleksna analiza)
V realni in kompleksni analizi pomeni pól funkcije določeno vrsto preproste singularnosti, kjer se funkcija obnaša podobno kot f(z).
Novo!!: Dirichletova funkcija eta in Pol (kompleksna analiza) · Poglej več »
Polinomi Čebišova
Polinómi Čebišova (tudi polinomi Čebiševa) so v matematiki zaporedje ortogonalnih polinomov, ki so povezani z de Moivreovo formulo in jih lahko preprosto določimo rekurzivno kot na primer Fibonaccijeva ali Lucasova števila.
Novo!!: Dirichletova funkcija eta in Polinomi Čebišova · Poglej več »
Poltrak
krajišča poudarjena. Poltrak je ravna črta, ki je na eni strani omejena, na drugi pa gre v neskončnost.
Novo!!: Dirichletova funkcija eta in Poltrak · Poglej več »
Praštevilo
Práštevílo je naravno število n > 1, če ima točno dva pozitivna delitelja (faktorja), število 1 in samega sebe kot edini prafaktor.
Novo!!: Dirichletova funkcija eta in Praštevilo · Poglej več »
Realno število
Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.
Novo!!: Dirichletova funkcija eta in Realno število · Poglej več »
Riemannova domneva
točkah \Im (s).
Novo!!: Dirichletova funkcija eta in Riemannova domneva · Poglej več »
Riemannova funkcija zeta
rdečo. Riemannova funkcija zeta ali Euler-Riemannova funkcija zeta (običajna označba \zeta(s)) je v matematiki in še posebej v analitični teoriji števil specialna funkcija, definirana za vsako kompleksno število s z realnim delom > 1 z neskončno vrsto kot:.
Novo!!: Dirichletova funkcija eta in Riemannova funkcija zeta · Poglej več »
Specialna funkcija
Speciálna fúnkcija je v matematiki posebna funkcija z bolj ali manj ustaljenim imenom in zapisom zaradi svoje pomembnosti v matematični analizi, funkcionalni analizi, fiziki ali na drugih področjih.
Novo!!: Dirichletova funkcija eta in Specialna funkcija · Poglej več »
Teorija števil
Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.
Novo!!: Dirichletova funkcija eta in Teorija števil · Poglej več »
Točka
Tóčka ima več pomenov.
Novo!!: Dirichletova funkcija eta in Točka · Poglej več »
0
0 (nìč) je celo število, ki je predhodnik števila 1 in naslednik števila -1.
Novo!!: Dirichletova funkcija eta in 0 · Poglej več »
1 − 2 + 3 − 4 + ···
delne vsote vrste 1 − 2 + 3 − 4 + ··· 1 − 2 + 3 − 4 + ··· je neskončna vrsta, katere členi so zaporedna cela števila z alternirajočimi predznaki.
Novo!!: Dirichletova funkcija eta in 1 − 2 + 3 − 4 + ··· · Poglej več »
