Kazalo
34 odnosi: Analitična teorija števil, Bernoullijevo število, Celo število, Dirichletova funkcija lambda, Divergentna vrsta, Funkcija gama, Funkcijska enačba, Godfrey Harold Hardy, Grandijeva vrsta, Harmonična vrsta, Integral, Iracionalno število, Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet, Kompleksna ravnina, Kompleksno število, Matematična singularnost, Matematični dokaz, Matematika, Meromorfna funkcija, Neskončnost, Ničla funkcije, Odvod, Pol (kompleksna analiza), Polinomi Čebišova, Poltrak, Praštevilo, Realno število, Riemannova domneva, Riemannova funkcija zeta, Specialna funkcija, Teorija števil, Točka, 0, 1 − 2 + 3 − 4 + ···.
- Funkcije zeta in L-funkcije
Analitična teorija števil
teoriji števil Analítična teoríja števíl je veja teorije števil, ki uporablja metode matematične analize.
Poglej Dirichletova funkcija eta in Analitična teorija števil
Bernoullijevo število
Bernoullijeva števíla so v matematiki zaporedje racionalnih števil.
Poglej Dirichletova funkcija eta in Bernoullijevo število
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Poglej Dirichletova funkcija eta in Celo število
Dirichletova funkcija lambda
Dirichletova funkcija lambda \lambda(s)\, je v matematiki specialna funkcija definirana kot Dirichletova L-vsota:.
Poglej Dirichletova funkcija eta in Dirichletova funkcija lambda
Divergentna vrsta
Divergentna vrsta je v matematiki neskončna vrsta, ki ni konvergentna, kar pomeni, da neskončno zaporedje njenih delnih vsot nima limite.
Poglej Dirichletova funkcija eta in Divergentna vrsta
Funkcija gama
realni premici kompleksni ravnini Razširjena različica funkcije Γ v kompleksni ravnini Fúnkcija gáma (tudi Eulerjeva funkcija gama),je v matematiki specialna funkcija, ki razširja pojem fakultete na kompleksna števila.
Poglej Dirichletova funkcija eta in Funkcija gama
Funkcijska enačba
Funkcíjska enáčba (ali fúnkcijska ~ in funkcionálna ~) je v matematiki enačba, ki določa funkcijo v implicitni obliki.
Poglej Dirichletova funkcija eta in Funkcijska enačba
Godfrey Harold Hardy
Godfrey Harold Hardy, FRS, angleški matematik, * 7. februar 1877, Cranleigh, grofija Surrey, Anglija, † 1. december 1947, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija.
Poglej Dirichletova funkcija eta in Godfrey Harold Hardy
Grandijeva vrsta
Grandijeva vŕsta se v matematiki včasih imenuje neskončna vrsta 1 − 1 + 1 − 1 + ···, oziroma zapisana z znakom za vsoto: Vrsta se imenuje po italijanskem rimskokatoliškem duhovniku, filozofu, matematiku in inženirju Luigiju Guidu Grandiju, ki je leta 1703 podal o njej pomembno razpravo v knjigi Quadratura circula et hyperbolae per infinitas hyperbolas geometrice exhibita.
Poglej Dirichletova funkcija eta in Grandijeva vrsta
Harmonična vrsta
Harmónična vŕsta je v matematiki divergentna vrsta: \cdots \!\,.
Poglej Dirichletova funkcija eta in Harmonična vrsta
Integral
Integral ''f''(''x'') od ''a'' do ''b'' je površina področja med abscisno (x) osjo in krivuljo ''y''.
Poglej Dirichletova funkcija eta in Integral
Iracionalno število
Iracionálno števílo je v matematiki po definiciji vsako realno število, ki ga ni moč zapisati v obliki ulomka a/b, kjer bi bila a in b celi števili in b različno od 0.
Poglej Dirichletova funkcija eta in Iracionalno število
Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet
Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet, nemški matematik, * 13. februar 1805, Düren, Prvo Francosko cesarstvo (sedaj v Nemčiji), † 5. maj 1859, Göttingen, Hanover.
Poglej Dirichletova funkcija eta in Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet
Kompleksna ravnina
''argument'' z\,. Kompleksna ravnina ali z-ravnina je v matematiki dvorazsežna geometrijska predstavitev kompleksnih števil, ki jo podajata realna os in njej ortogonalna imaginarna os.
Poglej Dirichletova funkcija eta in Kompleksna ravnina
Kompleksno število
1.
Poglej Dirichletova funkcija eta in Kompleksno število
Matematična singularnost
Síngularnost (tudi singulárnost) je v matematiki v splošnem točka, kjer dan matematični objekt ni določen, oziroma je brez »lepih« lastnosti, kot je odvedljivost.
Poglej Dirichletova funkcija eta in Matematična singularnost
Matematični dokaz
language.
Poglej Dirichletova funkcija eta in Matematični dokaz
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Dirichletova funkcija eta in Matematika
Meromorfna funkcija
Meromórfna fúnkcija je v matematiki funkcija, ki je holomorfna skoraj povsod na kompleksni ravnini, razen na množici izoliranih polov, ki so določene pohlevne singularnosti.
Poglej Dirichletova funkcija eta in Meromorfna funkcija
Neskončnost
right Neskônčnost, navadno označena s znakom \infty, je značilnost, ki pomeni, da nekaj ni omejeno ali nima mej.
Poglej Dirichletova funkcija eta in Neskončnost
Ničla funkcije
Graf kvadratne funkcije, ki ima dve ničli Ničla funkcije f je v matematiki tisto število x, pri katerem je vrednost funkcije f enaka 0.
Poglej Dirichletova funkcija eta in Ničla funkcije
Odvod
Graf funkcije narisane v črnem in tangenta te funkcije narisane v rdečem. Naklon tangente je enak odvodu funkcije v označeni točki. Odvòd v matematiki predstavlja spremembo funkcije pri spremembi njenega argumenta.
Poglej Dirichletova funkcija eta in Odvod
Pol (kompleksna analiza)
V realni in kompleksni analizi pomeni pól funkcije določeno vrsto preproste singularnosti, kjer se funkcija obnaša podobno kot f(z).
Poglej Dirichletova funkcija eta in Pol (kompleksna analiza)
Polinomi Čebišova
Polinómi Čebišova (tudi polinomi Čebiševa) so v matematiki zaporedje ortogonalnih polinomov, ki so povezani z de Moivreovo formulo in jih lahko preprosto določimo rekurzivno kot na primer Fibonaccijeva ali Lucasova števila.
Poglej Dirichletova funkcija eta in Polinomi Čebišova
Poltrak
krajišča poudarjena. Poltrak je ravna črta, ki je na eni strani omejena, na drugi pa gre v neskončnost.
Poglej Dirichletova funkcija eta in Poltrak
Praštevilo
Práštevílo je naravno število n > 1, če ima točno dva pozitivna delitelja (faktorja), število 1 in samega sebe kot edini prafaktor.
Poglej Dirichletova funkcija eta in Praštevilo
Realno število
Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.
Poglej Dirichletova funkcija eta in Realno število
Riemannova domneva
točkah \Im (s).
Poglej Dirichletova funkcija eta in Riemannova domneva
Riemannova funkcija zeta
rdečo. Riemannova funkcija zeta ali Euler-Riemannova funkcija zeta (običajna označba \zeta(s)) je v matematiki in še posebej v analitični teoriji števil specialna funkcija, definirana za vsako kompleksno število s z realnim delom > 1 z neskončno vrsto kot:.
Poglej Dirichletova funkcija eta in Riemannova funkcija zeta
Specialna funkcija
Speciálna fúnkcija je v matematiki posebna funkcija z bolj ali manj ustaljenim imenom in zapisom zaradi svoje pomembnosti v matematični analizi, funkcionalni analizi, fiziki ali na drugih področjih.
Poglej Dirichletova funkcija eta in Specialna funkcija
Teorija števil
Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.
Poglej Dirichletova funkcija eta in Teorija števil
Točka
Tóčka ima več pomenov.
Poglej Dirichletova funkcija eta in Točka
0
0 (nìč) je celo število, ki je predhodnik števila 1 in naslednik števila -1.
Poglej Dirichletova funkcija eta in 0
1 − 2 + 3 − 4 + ···
delne vsote vrste 1 − 2 + 3 − 4 + ··· 1 − 2 + 3 − 4 + ··· je neskončna vrsta, katere členi so zaporedna cela števila z alternirajočimi predznaki.
Poglej Dirichletova funkcija eta in 1 − 2 + 3 − 4 + ···
Glej tudi
Funkcije zeta in L-funkcije
Prav tako znan kot Alternirajoča funkcija zeta.