Kazalo
72 odnosi: Analitična teorija števil, Analitično nadaljevanje, Aritmetična funkcija, Atle Selberg, Barva, Baselski problem, Bernhard Riemann, Bernoullijevo število, Bose-Einsteinov kondenzat, Casimirjev pojav, Celo število, Dirichletova funkcija beta, Dirichletova funkcija eta, Dirichletova funkcija lambda, Energija, Fizika, Fraktal, Funkcija (matematika), Funkcija gama, Funkcija Z, Funkcijska enačba, Geometrijsko zaporedje, Glasbilo, Godfrey Harold Hardy, Harmonična vrsta, Holomorfna funkcija, Hurwitzeva funkcija zeta, Inverzna funkcija, Iracionalno število, John Edensor Littlewood, Kompleksna ravnina, Kompleksno število, L-funkcija, Leonhard Euler, Matematika, Möbiusova funkcija, Meromorfna funkcija, Mertensova funkcija, Množica, Naključje, Nerešeni matematični problemi, Neskončnost, Ničla funkcije, Obzornik za matematiko in fiziko, Osnovni izrek aritmetike, Pi, Pol (kompleksna analiza), Poltrak, Pozitivno število, Praštevilo, ... Razširi indeks (22 več) »
- Analitična teorija števil
- Bernhard Riemann
- Funkcije zeta in L-funkcije
Analitična teorija števil
teoriji števil Analítična teoríja števíl je veja teorije števil, ki uporablja metode matematične analize.
Poglej Riemannova funkcija zeta in Analitična teorija števil
Analitično nadaljevanje
naravnega logaritma (imaginarni del) Analítično nadaljevánje v kompleksni analizi, veji matematike, pomeni tehniko razširitve definicijskega območja določene analitične funkcije.
Poglej Riemannova funkcija zeta in Analitično nadaljevanje
Aritmetična funkcija
Aritmétična fúnkcija f(n) je v teoriji števil funkcija, določena za vsa pozitivna cela števila in zavzema vrednosti v množici kompleksnih števil.
Poglej Riemannova funkcija zeta in Aritmetična funkcija
Atle Selberg
Atle Selberg, norveško-ameriški matematik, * 14. junij 1917, Langesund, Norveška, † 6. avgust 2007, Princeton, New Jersey, ZDA.
Poglej Riemannova funkcija zeta in Atle Selberg
Barva
Primer predstavitve barv s koordinatami v RGB modelu Bárva je zaznava določenega dela vidnega spektra svetlobe.
Poglej Riemannova funkcija zeta in Barva
Baselski problem
Baselski problem je znameniti problem iz matematične analize, pomemben v teoriji števil, ki ga je prvi postavil Pietro Mengoli leta 1644, rešil pa ga je Leonhard Euler leta 1735.
Poglej Riemannova funkcija zeta in Baselski problem
Bernhard Riemann
Georg Friedrich Bernhard Riemann, nemški matematik, * 17. september 1826, Breselenz pri Dannenbergu, Hanover, Nemčija, † 20. julij 1866, Selasca (Selasco), ob Lago Maggiore, Italija.
Poglej Riemannova funkcija zeta in Bernhard Riemann
Bernoullijevo število
Bernoullijeva števíla so v matematiki zaporedje racionalnih števil.
Poglej Riemannova funkcija zeta in Bernoullijevo število
Bose-Einsteinov kondenzat
Podatki o porazdelitvi hitrosti. Manj goste zgoščine atomov (rdeče), zelo goste zgoščine (modro in belo) Bose-Einsteinov kondenzat je stanje snovi, ki ga zavzamejo bozoni, ohlajeni na temperaturo blizu absolutne ničle.
Poglej Riemannova funkcija zeta in Bose-Einsteinov kondenzat
Casimirjev pojav
Casimirjeva sila med vzporednima ploščama Casimirjev pojav je fizikalni pojav, ki ga je leta 1948 napovedal nizozemski fizik Hendrik Casimir, zaposlen v Philipsovih raziskovalnih laboratorijih.
Poglej Riemannova funkcija zeta in Casimirjev pojav
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Poglej Riemannova funkcija zeta in Celo število
Dirichletova funkcija beta
Graf Dirichletove funkcije beta y(x).
Poglej Riemannova funkcija zeta in Dirichletova funkcija beta
Dirichletova funkcija eta
language.
Poglej Riemannova funkcija zeta in Dirichletova funkcija eta
Dirichletova funkcija lambda
Dirichletova funkcija lambda \lambda(s)\, je v matematiki specialna funkcija definirana kot Dirichletova L-vsota:.
Poglej Riemannova funkcija zeta in Dirichletova funkcija lambda
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Poglej Riemannova funkcija zeta in Energija
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Riemannova funkcija zeta in Fizika
Fraktal
Mandelbrotove množice je znamenit zgled fraktala Juliajeva množica Fraktál je v matematiki objekt, ki ima vsaj eno od naslednjih lastnosti.
Poglej Riemannova funkcija zeta in Fraktal
Funkcija (matematika)
Funkcija poveže vsakemu elementu v množici ''X'' (vhod oz. podatek) natančno en element v množici ''Y'' (izhod oz. rezultat). Dva različna elementa v ''X'' imata lahko isti izhod, in ni nujno, da so vsi elementi v ''Y'' izhodi Graf funkcije \beginalign&\scriptstyle f \colon -1,\; 1,5 \to -1,\; 1,5 \\ &\textstyle x \mapsto \frac(4x^3-6x^2+1)\sqrtx+13-x\endalign Fúnkcija f: A \longrightarrow B je v matematiki preslikava, ki vsakemu elementu množice A priredi natanko en element množice B.
Poglej Riemannova funkcija zeta in Funkcija (matematika)
Funkcija gama
realni premici kompleksni ravnini Razširjena različica funkcije Γ v kompleksni ravnini Fúnkcija gáma (tudi Eulerjeva funkcija gama),je v matematiki specialna funkcija, ki razširja pojem fakultete na kompleksna števila.
Poglej Riemannova funkcija zeta in Funkcija gama
Funkcija Z
Funkcija Z je v matematiki funkcija uporabna pri raziskovanju Riemannove funkcije ζ vzdolž kritične premice, kjer je realni del argumenta enak 1/2\,.
Poglej Riemannova funkcija zeta in Funkcija Z
Funkcijska enačba
Funkcíjska enáčba (ali fúnkcijska ~ in funkcionálna ~) je v matematiki enačba, ki določa funkcijo v implicitni obliki.
Poglej Riemannova funkcija zeta in Funkcijska enačba
Geometrijsko zaporedje
2, kar nakazuje ploščina pravokotnika Geometríjsko zaporédje (tudi geométrično zaporédje) je v matematiki zaporedje števil, v katerem je neničelno število - količnik dveh zaporednih členov vedno enak - konstanten.
Poglej Riemannova funkcija zeta in Geometrijsko zaporedje
Glasbilo
Glasbílo oziroma glásbeni instrumènt je priprava za izvajanje glasbe.
Poglej Riemannova funkcija zeta in Glasbilo
Godfrey Harold Hardy
Godfrey Harold Hardy, FRS, angleški matematik, * 7. februar 1877, Cranleigh, grofija Surrey, Anglija, † 1. december 1947, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija.
Poglej Riemannova funkcija zeta in Godfrey Harold Hardy
Harmonična vrsta
Harmónična vŕsta je v matematiki divergentna vrsta: \cdots \!\,.
Poglej Riemannova funkcija zeta in Harmonična vrsta
Holomorfna funkcija
Holomórfna fúnkcija je v kompleksni analizi funkcija f: U \rightarrow \mathbb C definirana na odprti podmnožici kompleksne ravnine U \subset \mathbb C, ki je odvedljiva v kompleksnem v vsaki točki.
Poglej Riemannova funkcija zeta in Holomorfna funkcija
Hurwitzeva funkcija zeta
language.
Poglej Riemannova funkcija zeta in Hurwitzeva funkcija zeta
Inverzna funkcija
Graf inverzne funkcije dobimo tako, da graf prvotne funkcije prezrcalimo čez simetralo lihih kvadrantov (premico ''y''.
Poglej Riemannova funkcija zeta in Inverzna funkcija
Iracionalno število
Iracionálno števílo je v matematiki po definiciji vsako realno število, ki ga ni moč zapisati v obliki ulomka a/b, kjer bi bila a in b celi števili in b različno od 0.
Poglej Riemannova funkcija zeta in Iracionalno število
John Edensor Littlewood
John Edensor Littlewood, angleški matematik, * 9. junij 1885, † 6. september 1977.
Poglej Riemannova funkcija zeta in John Edensor Littlewood
Kompleksna ravnina
''argument'' z\,. Kompleksna ravnina ali z-ravnina je v matematiki dvorazsežna geometrijska predstavitev kompleksnih števil, ki jo podajata realna os in njej ortogonalna imaginarna os.
Poglej Riemannova funkcija zeta in Kompleksna ravnina
Kompleksno število
1.
Poglej Riemannova funkcija zeta in Kompleksno število
L-funkcija
2005. L-funkcija je v matematiki meromorfna funkcija v kompleksni ravnini povezana z več kategorijami matematičnih objektov.
Poglej Riemannova funkcija zeta in L-funkcija
Leonhard Euler
Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Riemannova funkcija zeta in Leonhard Euler
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Riemannova funkcija zeta in Matematika
Möbiusova funkcija
Möbiusova funkcija je v matematiki pomembna multiplikativna funkcija, ki se največ uporablja v teoriji števil in kombinatoriki, ter tudi pri nekaterih problemih teorije grafov.
Poglej Riemannova funkcija zeta in Möbiusova funkcija
Meromorfna funkcija
Meromórfna fúnkcija je v matematiki funkcija, ki je holomorfna skoraj povsod na kompleksni ravnini, razen na množici izoliranih polov, ki so določene pohlevne singularnosti.
Poglej Riemannova funkcija zeta in Meromorfna funkcija
Mertensova funkcija
Graf Mertensove funkcije M(n)\,; \, n.
Poglej Riemannova funkcija zeta in Mertensova funkcija
Množica
Mnóžica je v matematiki skupina abstraktnih ali stvarnih (konkretnih) reči.
Poglej Riemannova funkcija zeta in Množica
Naključje
Naključje (slučaj) je to, »kar povezuje, povzroča sovpad nepričakovanih, med seboj vzročno nepovezanih dejanj, dejstev«.
Poglej Riemannova funkcija zeta in Naključje
Nerešeni matematični problemi
Seznam vsebuje nekatere trenutno še nerešene matematične probleme.
Poglej Riemannova funkcija zeta in Nerešeni matematični problemi
Neskončnost
right Neskônčnost, navadno označena s znakom \infty, je značilnost, ki pomeni, da nekaj ni omejeno ali nima mej.
Poglej Riemannova funkcija zeta in Neskončnost
Ničla funkcije
Graf kvadratne funkcije, ki ima dve ničli Ničla funkcije f je v matematiki tisto število x, pri katerem je vrednost funkcije f enaka 0.
Poglej Riemannova funkcija zeta in Ničla funkcije
Obzornik za matematiko in fiziko
Obzornik za matematiko in fiziko (kratica OMF in Obzornik mat. fiz.) je osrednja slovenska znanstvena in strokovna revija s področja matematike, fizike in deloma astronomije, ki jo izdaja Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije (DMFA).
Poglej Riemannova funkcija zeta in Obzornik za matematiko in fiziko
Osnovni izrek aritmetike
Osnóvni izrèk aritmétike je v matematiki izrek, po katerem lahko vsako naravno število, večje od 1, zapišemo kot produkt praštevil.
Poglej Riemannova funkcija zeta in Osnovni izrek aritmetike
Pi
Mala črka ''π'', ki se uporablja za konstanto Pri premeru '''1''' je obseg kroga enak '''π''' Število pi (označeno z malo grško črko π) je matematična konstanta, ki se pojavlja na mnogih področjih matematike, fizike in drugod.
Poglej Riemannova funkcija zeta in Pi
Pol (kompleksna analiza)
V realni in kompleksni analizi pomeni pól funkcije določeno vrsto preproste singularnosti, kjer se funkcija obnaša podobno kot f(z).
Poglej Riemannova funkcija zeta in Pol (kompleksna analiza)
Poltrak
krajišča poudarjena. Poltrak je ravna črta, ki je na eni strani omejena, na drugi pa gre v neskončnost.
Poglej Riemannova funkcija zeta in Poltrak
Pozitivno število
Pozitivno število x je vsako število, za katero velja x > 0.
Poglej Riemannova funkcija zeta in Pozitivno število
Praštevilo
Práštevílo je naravno število n > 1, če ima točno dva pozitivna delitelja (faktorja), število 1 in samega sebe kot edini prafaktor.
Poglej Riemannova funkcija zeta in Praštevilo
Praštevilski izrek
Práštevílski izrèk (tudi izrèk o gostôti práštevíl) je v matematiki izrek o asimptotični porazdelitvi praštevil.
Poglej Riemannova funkcija zeta in Praštevilski izrek
Racionalna vrsta zeta
Racionalna vrsta zeta je v matematiki predstavitev poljubnega realnega števila z neskončno vrsto, ki vsebuje racionalna števila, z Riemannovo funkcijo ζ(''s'') ali Hurvitzevo funkcijo ζ(''s'', ''q'').
Poglej Riemannova funkcija zeta in Racionalna vrsta zeta
Racionalno število
Racionálno števílo je v matematiki število, ki ga lahko izrazimo kot razmerje ali količnik (kvocient) dveh celih števil.
Poglej Riemannova funkcija zeta in Racionalno število
Rdeča
Rdeča je barva, ki jo človeško oko zazna pri najnižjih frekvencah vidne svetlobe.
Poglej Riemannova funkcija zeta in Rdeča
Realno število
Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.
Poglej Riemannova funkcija zeta in Realno število
Riemannova domneva
točkah \Im (s).
Poglej Riemannova funkcija zeta in Riemannova domneva
Roger Apéry
Roger Apéry, francoski matematik grškega rodu, * 14. november 1916, Rouen, Francija, † 18. december 1994, Caen, Francija.
Poglej Riemannova funkcija zeta in Roger Apéry
Soda in liha števila
Vsako celo število je v matematiki bodisi sodo ali liho.
Poglej Riemannova funkcija zeta in Soda in liha števila
Specialna funkcija
Speciálna fúnkcija je v matematiki posebna funkcija z bolj ali manj ustaljenim imenom in zapisom zaradi svoje pomembnosti v matematični analizi, funkcionalni analizi, fiziki ali na drugih področjih.
Poglej Riemannova funkcija zeta in Specialna funkcija
Srinivasa Ajangar Ramanudžan
Sri Srinivasa Ajangar Ramanudžan (tudi Aiyangar, Aaiyangar, Iyengar) (tamilsko ஸ்ரீனிவாஸ ஐயங்கார் ராமானுஜன்), FRS, indijski matematik tamilskega rodu, * 22. december 1887, Erode, Tamil Nadu, Britanska Indija (sedaj Indija), † 22. april 1920, Četput, Madras (sedaj Čenaj), Britanska Indija.
Poglej Riemannova funkcija zeta in Srinivasa Ajangar Ramanudžan
Statistika
Statístika je znanost in veščina o razvoju znanja z uporabo izkustvenih podatkov.
Poglej Riemannova funkcija zeta in Statistika
Stefan-Boltzmannov zakon
Stefan-Boltzmannov zákon (tudi Stefanov zákon) o sevanju črnega telesa je v fiziki zakon, po katerem je gostota energijskega toka j*, ki ga seva črno telo, sorazmerna četrti potenci njegove termodinamične temperature T: Jožef Stefan Ludwig Edward Boltzmann Sorazmernostna fizikalna konstanta σ.
Poglej Riemannova funkcija zeta in Stefan-Boltzmannov zakon
Teorija števil
Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.
Poglej Riemannova funkcija zeta in Teorija števil
Točka
Tóčka ima več pomenov.
Poglej Riemannova funkcija zeta in Točka
Tuje število
Tuji števili sta v matematiki dve celi števili a in b, ki nimata skupnega delitelja razen 1 in -1, oziroma enakovredno, katerih največji skupni delitelj je enak 1.
Poglej Riemannova funkcija zeta in Tuje število
Tujost
Tújost se v matematiki lahko nanaša na.
Poglej Riemannova funkcija zeta in Tujost
Verjetnost
Verjétnost je število, ki pove, kolikšna je možnost, da se zgodi nek dogodek.
Poglej Riemannova funkcija zeta in Verjetnost
Vsota
Vsôta (seštévek, s tujko súma) (latinsko summa - vsota, celotni znesek, splošna količina) je število, ki je rezultat aritmetične dvočlene operacije seštevanja.
Poglej Riemannova funkcija zeta in Vsota
Zipfov zakon
Zípfov zákon v svoji prvotni obliki označuje empirično ugotovitev harvardskega jezikoslovca Georga Kingsleyja Zipfa, da je v vsakem naravnem jeziku pogostost n-te najpogosteje uporabljane besede približno recipročno odvisna od n. Zipfov zakon je izkustven; teorijsko ozadje vzrokov za pojavljanje Zipfove porazdelitve v življenju ni zadovoljivo pojasnjeno.
Poglej Riemannova funkcija zeta in Zipfov zakon
0
0 (nìč) je celo število, ki je predhodnik števila 1 in naslednik števila -1.
Poglej Riemannova funkcija zeta in 0
1 (število)
1 (êna) je najmanjše naravno število, za katero velja 1.
Poglej Riemannova funkcija zeta in 1 (število)
1 + 1 + 1 + 1 + ···
Vrsta 1 + 1 + 1 + 1 + ⋯ Po glajenju 2010. 1 + 1 + 1 + 1 + ··· je v matematiki divergentna geometrična vrsta, kar pomeni, da nima vsote v običajnem smislu.
Poglej Riemannova funkcija zeta in 1 + 1 + 1 + 1 + ···
Glej tudi
Analitična teorija števil
Bernhard Riemann
Funkcije zeta in L-funkcije
Prav tako znan kot Euler-Riemannova funkcija zeta, Riemannova zeta funkcija.