Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

L-funkcija

Index L-funkcija

2005. L-funkcija je v matematiki meromorfna funkcija v kompleksni ravnini povezana z več kategorijami matematičnih objektov.

Kazalo

  1. 31 odnosi: Aksiom, Analitična teorija števil, Analitično nadaljevanje, Bernoullijevo število, Celo število, Eliptična krivulja, Fraktal, Funkcija (matematika), Hipoteza, Kompleksna ravnina, Kompleksno število, Matematični dokaz, Matematični objekt, Matematika, Meromorfna funkcija, Negativno število, Nerešeni matematični problemi, Ničla funkcije, Pol (kompleksna analiza), Polprostor, Potenčna vrsta, Pozitivno število, Praštevilo, Praštevilski izrek, Racionalno število, Riemannova funkcija zeta, Samopodobnost, Slučajna matrika, Soda in liha števila, Springer Science+Business Media, Točka (geometrija).

  2. Funkcije zeta in L-funkcije

Aksiom

Aksióm (axíoma − trditev, teza) označuje stališče, načelo, tezo, sodbo, ki se jo sprejema brez dokazov in služi kot načelo ali premisa deduktivnega dokazovanja.

Poglej L-funkcija in Aksiom

Analitična teorija števil

teoriji števil Analítična teoríja števíl je veja teorije števil, ki uporablja metode matematične analize.

Poglej L-funkcija in Analitična teorija števil

Analitično nadaljevanje

naravnega logaritma (imaginarni del) Analítično nadaljevánje v kompleksni analizi, veji matematike, pomeni tehniko razširitve definicijskega območja določene analitične funkcije.

Poglej L-funkcija in Analitično nadaljevanje

Bernoullijevo število

Bernoullijeva števíla so v matematiki zaporedje racionalnih števil.

Poglej L-funkcija in Bernoullijevo število

Celo število

Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.

Poglej L-funkcija in Celo število

Eliptična krivulja

Pregled eliptičnih krivulj. Prikazano področje je −3,32 (Za ''a''.

Poglej L-funkcija in Eliptična krivulja

Fraktal

Mandelbrotove množice je znamenit zgled fraktala Juliajeva množica Fraktál je v matematiki objekt, ki ima vsaj eno od naslednjih lastnosti.

Poglej L-funkcija in Fraktal

Funkcija (matematika)

Funkcija poveže vsakemu elementu v množici ''X'' (vhod oz. podatek) natančno en element v množici ''Y'' (izhod oz. rezultat). Dva različna elementa v ''X'' imata lahko isti izhod, in ni nujno, da so vsi elementi v ''Y'' izhodi Graf funkcije \beginalign&\scriptstyle f \colon -1,\; 1,5 \to -1,\; 1,5 \\ &\textstyle x \mapsto \frac(4x^3-6x^2+1)\sqrtx+13-x\endalign Fúnkcija f: A \longrightarrow B je v matematiki preslikava, ki vsakemu elementu množice A priredi natanko en element množice B.

Poglej L-funkcija in Funkcija (matematika)

Hipoteza

Hipotéza (iz starogrškega υπόθεσις: ipóteses - predpostavka) ali domnéva je predlog pojasnila nekega pojava ali možna razlaga.

Poglej L-funkcija in Hipoteza

Kompleksna ravnina

''argument'' z\,. Kompleksna ravnina ali z-ravnina je v matematiki dvorazsežna geometrijska predstavitev kompleksnih števil, ki jo podajata realna os in njej ortogonalna imaginarna os.

Poglej L-funkcija in Kompleksna ravnina

Kompleksno število

1.

Poglej L-funkcija in Kompleksno število

Matematični dokaz

language.

Poglej L-funkcija in Matematični dokaz

Matematični objekt

Matemátični objékt je abstraktni pojem, posebna vrsta abstraktnega objekta, ki se uporablja v matematiki in filozofiji, izvira pa iz matematike.

Poglej L-funkcija in Matematični objekt

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Poglej L-funkcija in Matematika

Meromorfna funkcija

Meromórfna fúnkcija je v matematiki funkcija, ki je holomorfna skoraj povsod na kompleksni ravnini, razen na množici izoliranih polov, ki so določene pohlevne singularnosti.

Poglej L-funkcija in Meromorfna funkcija

Negativno število

Negativno število x je vsako število, za katero velja x. Vsakemu naravnemu številu n se lahko priredi novo število −n, ki se imenuje nasprotno število, − tako postane preslikava množice N v množico nasprotnih števil.

Poglej L-funkcija in Negativno število

Nerešeni matematični problemi

Seznam vsebuje nekatere trenutno še nerešene matematične probleme.

Poglej L-funkcija in Nerešeni matematični problemi

Ničla funkcije

Graf kvadratne funkcije, ki ima dve ničli Ničla funkcije f je v matematiki tisto število x, pri katerem je vrednost funkcije f enaka 0.

Poglej L-funkcija in Ničla funkcije

Pol (kompleksna analiza)

V realni in kompleksni analizi pomeni pól funkcije določeno vrsto preproste singularnosti, kjer se funkcija obnaša podobno kot f(z).

Poglej L-funkcija in Pol (kompleksna analiza)

Polprostor

Polprostor je v geometriji vsak izmed dveh delov v katera deli ravnina trirazsežni evklidski prostor.

Poglej L-funkcija in Polprostor

Potenčna vrsta

Poténčna vŕsta (ene spremenljivke) je v matematiki neskončna vrsta oblike: kjer je an koeficient n-tega člena, a konstanta in x neodvisna spremenljivka okrog a. Vrsta po navadi nastane kot Taylorjeva vrsta kakšne znane funkcije.

Poglej L-funkcija in Potenčna vrsta

Pozitivno število

Pozitivno število x je vsako število, za katero velja x > 0.

Poglej L-funkcija in Pozitivno število

Praštevilo

Práštevílo je naravno število n > 1, če ima točno dva pozitivna delitelja (faktorja), število 1 in samega sebe kot edini prafaktor.

Poglej L-funkcija in Praštevilo

Praštevilski izrek

Práštevílski izrèk (tudi izrèk o gostôti práštevíl) je v matematiki izrek o asimptotični porazdelitvi praštevil.

Poglej L-funkcija in Praštevilski izrek

Racionalno število

Racionálno števílo je v matematiki število, ki ga lahko izrazimo kot razmerje ali količnik (kvocient) dveh celih števil.

Poglej L-funkcija in Racionalno število

Riemannova funkcija zeta

rdečo. Riemannova funkcija zeta ali Euler-Riemannova funkcija zeta (običajna označba \zeta(s)) je v matematiki in še posebej v analitični teoriji števil specialna funkcija, definirana za vsako kompleksno število s z realnim delom > 1 z neskončno vrsto kot:.

Poglej L-funkcija in Riemannova funkcija zeta

Samopodobnost

Kochova krivulja ima, če jo povečujemo, neskončnokrat ponavljajočo samopodobnost trikotnika Sierpinskega Sámopodóbnost v matematiki ponazarja objekte, ki so strogo ali približno podobni delu samega sebe, kar pomeni, da ima celota enako obliko kot en ali več njenih delov.

Poglej L-funkcija in Samopodobnost

Slučajna matrika

Slučajna matrika je matrika danega tipa in velikosti, ki ima za elemente slučajna števila iz določene porazdelitve.

Poglej L-funkcija in Slučajna matrika

Soda in liha števila

Vsako celo število je v matematiki bodisi sodo ali liho.

Poglej L-funkcija in Soda in liha števila

Springer Science+Business Media

Springer Science+Business Media, krajše Springer, je bilo globalno založniško podjetje, ki je izdajalo knjige, e-knjige in znanstvene revije, tehniške ter medicinske publikacije.

Poglej L-funkcija in Springer Science+Business Media

Točka (geometrija)

Tóčka je poleg premice in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.

Poglej L-funkcija in Točka (geometrija)

Glej tudi

Funkcije zeta in L-funkcije

Prav tako znan kot L-vrsta.